1.Uši in gnide

Uš je žuželka (zunanji parazit človeka), sivo-bele barve, velika približno 3 mm. Živi na lasišču, najdemo pa jo lahko tudi na obrveh. Ne mara svetlobe in vročine, najraje ima temperaturo 28–32 ^oC. Najpogosteje jo najdemo na zatilju in za ušesi. Hrani se izključno s krvjo, zato pri gibanju in hranjenju povzroča močno srbenje. Samica izleže približno osem ovalnih jajčec (gnid) na noč, ki jih prilepi na začetek las. Uši ne letajo in ne skačejo. Prenašajo se večinoma posredno preko kap, rut, glavnikov, slušalk, lahko pa tudi z neposrednim stikom med mirnim in daljšim stikom glav. Okužba je možna tudi v bazenu, saj uši odlično plavajo.

Kako odkrijemo uši?

Uši se pojavljajo ciklično, najpogosteje spomladi in jeseni, vendar bodimo pozorni preko celega leta. V začetku uši komajda opazimo. Prvo znamenje za prisotnost uši je nenaden pojav močnega srbenja in rdečine po lasišču. Pri pregledu dobro osvetljenega lasišča odkrijemo drobne sivo-bele žuželke. Ko se uši napijejo krvi, so rdeče barve. Lažje je odkriti živa jajčeca (te so kremasto rjave barve) in prazne lupine (te so bele barve), ki so zalepljene na lase in se težko odstranijo.

Kaj storiti?

Redno pregledujmo lasišče. Če ima otrok uši in/ali gnide, uporabimo sredstvo za uničevanje uši. V lekarnah in specializiranih trgovinah so na voljo preparati z insekticidom ali brez insekticida (na naravni osnovi). Pri uporabi moramo upoštevati navodila za uporabo posameznega preparata. Pomembno je, da uporabimo preparat, ki sočasno odstrani uši in gnide. Očistimo predmete, s katerimi je bil otrok v stiku. Kužne vire (glavnike, pokrivala, oblačila, brisače, posteljnino) razkužimo z 10-minutnim namakanjem v vroči vodi, posesajmo, operimo pri materialu dopustnih temperaturah (vsaj 60 ^oC), parno zlikajmo ali kemično očistimo. V nasprotnem primeru lahko uši preživijo. Če osebne potrebščine ali oblačila ne prenesejo visokih temperatur, jih uničimo ali tesno zapremo v plastično vrečko za vsaj dva tedna. Lahko jih tudi za 24 ur položimo v zamrzovalno skrinjo. Ker uši v času življenjskega cikla ne bodo mogle najti gostitelja in s tem hrane, bodo poginile.

2.Srbečica

Garje ali srbečica je kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča pršica, ki predvsem v nočnem času »vrta rovčke« v povrhnjo plast kože ter vanjo leže jajčeca. Posledica tega so spremembe na koži v obliki drobnih rožnatih papul v velikosti prosa, s krastico na vrhu, ki močno srbijo. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Kožne spremembe opazimo najprej na mestih, kjer je koža tanka (notranja stran zapestja, kolen, med prsti). Nastanejo kot posledica vnetja zaradi imunskega odziva kože na pršico in njene izločke.

Kako se garje prenašajo?

Z garjami se okužimo predvsem s tesnim telesnim stikom (koža–koža), npr. daljše držanje za roke, spanje v isti postelji ali spolni odnos z okuženo osebo. Priložnostni dotik, kot je rokovanje ali objem, običajno ne zadošča za okužbo. Pršice ne skačejo ali letajo, temveč se plazijo po topli koži s hitrostjo 2,5 cm/minuto. V zunanjem okolju lahko pri sobni temperaturi in povprečni vlažnosti preživijo 24–36 ur.

Kako si pomagati v primeru pojava garij?

Na slovenskem tržišču je na zdravniški recept ali brez recepta v lekarnah na voljo  zdravilo, ki vsebuje učinkovino krotamiton (eurax). Uspešno odstrani garje v 3–5 dneh. Poleg tega zdravilo močno blaži srbenje, ki je povezano z garjami, s tem pa posledično blaži poškodbe kože in možne naknadne infekcije kože.

Kako in koliko časa poteka zdravljenje garij?

V primeru garij kremo ali emulzijo nanesemo na celotno telo enkrat dnevno, najbolje zvečer. Postopek ponavljamo 3–5 dni. Če si po nanosu umijemo roke ali druge dele telesa, se moramo na teh predelih ponovno namazati. Kremo pustimo na koži 8–24 ur, nato se umijemo, najprej s hladno vodo in šele nato s toplo vodo in z milom. Perilo in posteljnino operemo v pralnem stroju. Celoten postopek ponovimo čez teden dni. Zelo pomembno je, da se istočasno zdravijo vsi družinski člani in drugi, ki so imeli z okuženim tesen kontakt, stik koža–koža ali spolni odnos, tudi če nimajo izpuščaja oziroma srbeža. Zato mora bolnik vse, s katerimi je imel tesne stike, obvestiti, da ima garje, in tega nikakor ne sme skrivati!

September, 2009