Skoraj vsaka ženska se v svojem reproduktivnem obdobju vsaj enkrat sreča s pojavom nerednega menstrualnega cikla. Običajno najprej pomislijo na zelo razširjeno težavo – sindrom policističnih jajčnikov (v nadaljevanju PCOS). Sam izostanek mesečne krvavitve pa še ne pomeni nujno, da je prisotna omenjena bolezen, ampak morajo biti prisotni tudi drugi simptomi.

Avtor: Ines Trebec

Sindrom policističnih jajčnikov je najpogostejša motnja v reproduktivnem obdobju ženske, ki lahko, če je nezdravljena, vodi v odsotnost ovulacije in neplodnost. Druga pogosta težava, s katero se srečuje večina žensk, je pojav bakterijske vaginoze. Kaj jo povzroča, kakšne težave prinaša in kako jo zdravimo, preberite v drugem delu članka. Informacije o omenjenih težavah nam je posredovala dr. Petra Bavčar, spec. ginekologije.

Kaj je sindrom policističnih jajčnikov?

Že samo ime pove, da se na površini jajčnikov pojavijo ciste, te pa ovirajo ustrezno delovanje jajčnikov. Policistični jajčniki imajo tik pod površjem več kot deset cist, zaradi katerih je jajčnik povečan, ovulacija in zanositev oz. menstruacija pa je težja ali celo onemogočena. Pri PCOS gre za motnjo, ki vpliva na samo reproduktivno sposobnost jajčnikov. Vemo, da je glavna naloga jajčnikov, da mesečno sprostijo jajčece v jajcevod, kjer se na dan ovulacije in prisotnosti spermijev oplodi. Pri ženskah, ki imajo sindrom PCOS, je proces biološkega izločanja ženskih spolnih hormonov močno oviran, tako da je ovulacija težja oz. onemogočena. Ginekologinja Petra Bavčar pojasnjuje: »Da lahko govorimo o sindromu policističnih jajčnikov, morata biti izpolnjena dva od treh kriterijev: tipična ultrazvočna slika policističnih jajčnikov (številne drobne ciste, nameščene pod skorjo jajčnika), motnje menstrualnega cikla (dolgi menstrualni cikli nad 35 dni ali brez menstruacij), in/ali znaki povišane ravni moških hormonov.«

Raznovrstni simptomi

Ženske, ki imajo sindrom policistih jajčnikov, tožijo o neprijetnih in nadležnih težavah, po drugi strani pa nekatere ne navajajo bistvenih simptomov, ki bi lahko bile pokazatelj bolezni. Težave lahko nihajo od blagih do zelo motečih in neprijetnih. Bolnice, ki imajo PCOS, se srečajo s ponavljajočimi težavami, ki vztrajajo dlje časa: neredne menstruacije, odsotnost ovulacije, amenoreja, prekomerna poraščenost, povečanje telesne teže, izpadanje las, pojav temnih lis na koži, mastna koža in nenaden pojav aken. Strokovnjaki vzrokov za nastanek PCOS še ne znajo razložiti, omenjajo pa teoretične hipoteze, ki bi lahko bile vzrok za pojav sindroma. Za sindromom naj bi pogosteje zbolevale ženske, ki imajo genetsko anamnezo motnje, sladkorne bolnice in ženske, ki imajo inzulinsko rezistenco.

Kako do diagnoze?

Ob omenjenih težavah se ginekolog odloči za ultrazvočni pregled, ki je osnovna metoda za potrditev diagnoze. Z ultrazvokom bo ocenil povečanost jajčnikov in preveril obstoj majhnih foliklov. Za postavitev diagnoze bo lahko uporabil tudi druge metode, odvisno od težav, ki prevladujejo pri bolnici: merjenje pretoka krvi skozi jajčnike, določitev hormonov, analizo metabolizma, test obremenitve s sladkorjem, analizo učinkovitosti, izmeril bo količino in razpored maščobnega tkiva.

Zdravljenje

O poteku zdravljenja ginekologinja razloži: »Kirurško zdravljenje se uporablja pri težavah z zanositvijo. Poseg je laparoskopski in je izjemno preprost. Med posegom navrtamo jajčnika, da omogočimo ovulacijo. S tem posegom se bistveno pripomore k boljšemu odstotku zanositev v naslednjih šestih mesecih. V procesu zdravljenja lahko dodamo tudi zdravila za spodbujanje ovulacije, brez tveganja, da pride do hiperstimulacijskega sindroma. Motnje menstrualnega cikla zdravimo s hormonskimi kontracepcijskimi tabletkami.«

Stroka priporoča, da se bolnice držijo zdravega življenjskega sloga, prenehajo s kajenjem,  pitjem alkohola, izogibajo naj se stresu. Kot zadnja možnost se pri bolnicah z PCOS uporablja postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Druga prav tako pogosta težava žensk je bakterijska vaginoza. Poglejmo, kaj jo povzroča, kakšna je preventiva ter kako poteka zdravljenje.

Bakterijska vaginoza

Bakterijska vaginoza je ena od najbolj pogostih vaginalnih okužb. Povzroči jo porušeno ravnovesje bakterijske flore v nožnici, kar privede do tega, da se nekatere bakterije preveč razmnožijo. Bolezen se lahko razvije tudi pri ženskah, ki niso spolno aktivne. Bakterijska vaginoza namreč ne spada med spolno prenosljive bolezni.

Kako vem, da gre za bakterijsko vaginozo?

Značilna simptoma bolezni sta pekoča bolečina in izcedek iz nožnice, pojasni ginekologinja.  Izcedek je sicer pri vseh zdravih ženskah posledica normalnega delovanja celic, ki tvorijo nožnico in maternični vrat, ter bakterij, ki morajo biti prisotne v pravem ravnovesju v nožnici. Kadar pa se poruši normalno delovanje celic in razmerje med bakterijami, se lahko pojavi nenormalni izcedek iz nožnice, ki je lahko močnejši, zelenorumenkast in penast. Lahko tudi  zaudarja. Izcedek je lahko je povezan s srbenjem, pekočimi občutki in z rdečino spolovila. Ob takih težavah je treba opraviti pregled pri ginekologu. Pogost vzrok za nastanek bakterijske vaginoze je pretirano prhanje ter uporaba raznih odišavljenih mil in izdelkov za intimno nego. Med povzročitelje štejemo tudi spolno prenosljive bolezni.

Zdravljenje

Bakterijska vaginoza lahko mine brez zdravljenja, vendar je zaradi kasnejših morebitnih zapletov pri bolezni zdravljenje vseeno priporočeno.

Specialist bo po značilnostih izcedka ugotovil vrsto okužbe ter predpisal ustrezno zdravljenje. Bolezen se zdravi z antbiotiki, metronidazolom ali klindamicinom. Okužba se zdravi lokalno z uporabo vaginalnih svečk. Kot preventivo priporočajo uporabo nožničnih vložkov z mlečno kislino, ki pomagajo ohranjati primerno kislost nožnice ter vzpostavljajo normalno bakterijsko floro. Strokovnjaki priporočajo uporabo mila s pH vrednostjo med 3,5 in 4,8. Noseče matere je treba opozoriti, da sama bolezen lahko povzroči tudi okužbo maternice in jajcevodov, zato je treba bolezen pri njih skrbno spremljati in zdraviti.

In še nasvet za pravilno intimno nego

Za zagotavljanje normalnega ravnovesja bakterijske flore v nožnici je med drugim potrebna tudi ustrezna intimna higiena. Priporoča se le umivanje zunanjega spolovila s toplo vodo in brez  uporabe dišečih mil. Odsvetovano je kakršnokoli izpiranje nožnice ter uporaba razpršil in pudra v nožnici. Če ima ženska zelo občutljivo kožo spolovila, naj tudi ne uporablja dišečega toaletnega papirja in odišavljenih robčkov za intimno nego. Priporočena je tudi uporaba bombažnega spodnjega perila, ki ni pretesno. V praksi se pogosto dogaja, da ženska zboli za nenormalnim izcedkom iz nožnice, potem pa ga sama zdravi s prekomernim umivanjem, izpiranjem nožnice in uporabo agresivnih, odišavljenih sredstev. V tem primeru si še dodatno uniči normalno ravnovesje v nožnici in preide v začarani krog. Ginekologi zato svetujejo, da se ob pojavu nenormalnega izcedka iz nožnice raje posvetujete z zdravnikom.

December 2013