Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
»Povečana raven spolnih hormonov lahko ob slabi ustni higieni povzroči še bolj izraženo vnetje dlesni ali nosečniški gingivitis,« nam je pojasnil prof. dr. Petelin. Vnetje dlesni se običajno pojavi v drugem mesecu nosečnosti, ko se močno poveča nivo estrogena in progesterona v krvi. Proti koncu nosečnosti se njuna koncentracija povečuje in je največja v osmem mesecu, potem pa počasi upade. Vnetje se zaradi višanja koncentracije hormonov le še stopnjuje, dlesen pordeči, oteče in zakrvavi ob dotiku, tudi med samim ščetkanjem zob.
Vendar pa lahko nosečniški gingivitis z dobro ustno higieno in rednimi preventivnimi pregledi uspešno obvladamo. Ob ustrezni prehrani in skrbni ustni higieni se možnosti za nastanek zobnih oblog med nosečnostjo ne povečajo. Nosečnicam zaradi povečane ravni spolnih hormonov priporočajo še skrbnejše odstranjevanje mehkih zobnih oblog. Zobozdravniki svetujejo ščetkanje zob z mehko zobno ščetko dvakrat dnevno, zvečer poleg tega tudi odstranitev mehkih oblog med zobmi z uporabo zobne nitke ali ščetk za medzobne prostore.
Poudarek je na preprečevanju, to je v ustrezni skrbi za zobe in dlesni, zato je v nosečnost najbolje vstopiti z zdravimi zobmi in obzobnimi tkivi. Pogost med nosečnostjo je tudi nosečniški granulom, to je rdeč izrastek na dlesni, najpogosteje v predelu sprednjih zgornjih zob, ki zakrvavi na dotik. Veliko večja verjetnost je, da se pojavi na dlesni, ki je že predhodno vneta. Nastanek nosečniškega granuloma lahko preprečimo z ustrezno ustno higieno, torej rednim in temeljitim umivanjem zob ter nitkanjem.
Če izrastek na dlesni – nosečniški granulom – kirurško odstranimo med nosečnostjo, lahko pride do njegovega ponovnega nastanka, zato je za odstranitev priporočljivo počakati do konca nosečnosti, po navadi pa spontano izgine po rojstvu otroka.
Če je le mogoče, je najbolje opraviti zobozdravniške posege v drugem trimesečju nosečnosti, v prvem trimesečju ter v drugi polovici tretjega trimesečja pa naj bodo posegi pri zobozdravniku le v nujnih primerih. Priporočljivo je tudi, da večje posege preložimo v čas po porodu, saj dolgotrajnejši zobozdravniški posegi, predvsem proti koncu nosečnosti, niso primerni zaradi neugodnega položaja nosečnice na zobozdravniškem stolu.
V primeru bolečih in večjih zobozdravniških posegih je priporočljiva uporaba anestetika. Količine in koncentracije lokalnih anestetikov, prejetih pri zobozdravniku, so sorazmerno nizke in ne vplivajo na zarodek. Ob nekaterih posegih je potrebno tudi rentgensko slikanje zobovja, ki je pomemben diagnostični postopek za odkrivanje sprememb na trdih zobnih tkivih in kosteh. Kljub zanemarljivemu vplivu rentgenske radiacije na plod se med nosečnostjo rentgensko slikanje zob ne priporoča, še posebno v prvih treh mesecih nosečnosti. Slikanje zob je priporočljivo opraviti pred zanositvijo.
Mit o vsrkavanju kalcija z materinih zob je torej iz trte zvit, vendar so tako kot drugi tudi zobje nosečnice ranljivi za nastanek zobne gnilobe. Med nosečnostjo lahko različni dejavniki in spremembe, do katerih pride med samo nosečnostjo, med drugim prehrana, vnos fluoridov in ustna higiena, povečajo tveganje za nastanek zobnega kariesa.
Za nosečnost so značilne tudi pogoste slabosti in bruhanje, želodčna kislina pa, kot je znano, lahko poškoduje zobno sklenino, vendar po besedah dr. prof. Janove lahko ta povzroči erozije na zobeh šele po daljšem obdobju ponavljajočega se bljuvanja. Matere lahko že v času veselega pričakovanja poskrbijo za zdravje zob svojih potomcev, saj se le-ti začno formirati v zgodnji nosečnosti, zasnove mlečnih zob že v šestem tednu nosečnosti.
Po nekaterih izsledkih na barvo dojenčkovih zob vpliva tudi uporaba antibiotikov tetraciklinov. Po besedah dr. prof. Janove so prav zaradi tega dandanes indikacije zanj v tem obdobju zelo omejene.
Med nosečnostjo pogosto pride tudi do drugačnega prehranjevalnega načina, kot so ga vajene bodoče mamice. Poveča se potreba po kisli hrani in sladkarijah, kar zagotovo vpliva na kakovost in zdravje zob. Vendar pa na kvaliteto vseh mlečnih zob po mnenju nekaterih strokovnjakov vpliva prav materina prehrana med samo nosečnostjo. Prehrana bodoče mamice naj bo zato raznovrstna, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini.
Med slednjimi sta še posebej pomembna vitamin A, ki ga najdemo v mleku, jajcih, korenčku in maslu, ter vitamin D , ki se nahaja v ribjem olju. Med minerali je poudarek predvsem na kalciju, fosforju in fluoru, saj so to osnovni gradniki kosti in zob. Nosečnice bi zato morale posvetiti veliko pozornosti sami prehrani, saj v tem primeru ne šteje količina zaužite hrane, temveč kvaliteta in raznolikost.
Slab prehranjevalni slog po besedah sogovornice lahko vpliva na razvoj zobnega kariesa in erozij. V starih časih je veljalo, da vsaka nosečnost bodočo mamico stane en zob, danes vemo, da gre zgolj za mit. Če nosečnica redno obiskuje svojega zobozdravnika in pazi na zdravo prehrano s čim redkejšim vnosom kariogene ter prekisle hrane, da s tem ne povzroča dodatnega tveganja za nastanek erozije, lahko tudi med nosečnostjo ohrani lepe in zdrave zobe. Ob vsem tem je pomembna tudi redna in pravilna higiena ter zadosten vnos fluoridov.
Zobozdravniki svetujejo ščetkanje zob z mehko zobno ščetko dvakrat dnevno, zvečer poleg tega tudi odstranitev mehkih oblog med zobmi z uporabo zobne nitke ali ščetk za medzobne prostore. Poudarek je na preprečevanju, to je v ustrezni skrbi za zobe in dlesni, zato je v nosečnost najbolje vstopiti z zdravimi zobmi in obzobnimi tkivi.
Če nosečnica redno obiskuje svojega zobozdravnika in pazi na zdravo prehrano s čim redkejšim vnosom kariogene in prekisle hrane, da s tem ne povzroča dodatnega tveganja za nastanek erozije, lahko tudi med nosečnostjo ohrani lepe in zdrave zobe.