Iščite po prispevkih
Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović
Novorojenček, ki je še nekaj trenutkov nazaj bil v materinem telesu, je po porodu z njo sprva še povezan s popkovnico. Slednjo na dveh koncih stisnejo in vmes prerežejo s sterilnimi škarjami. To zelo rad stori marsikateri oče, ki je prisoten pri porodu in tako tudi na simboličen način prekine vez med materjo in otrokom. Popkovnico oskrbijo s sponko in premažejo z antiseptično raztopino. Po nekaj dneh se popkovnica posuši in odpade.
»Po rojstvu novorojenčka obrišemo in neagresivno očistimo dihalne poti. Takšno brisanje je hkrati stimulacija k dihanju. Praviloma se otroček ob brisanju razburi in zajoka. Če otroček na to brisanje nekoliko slabše reagira, ga podrgnemo tudi po podplatih ali pa malo bolj temeljito po hrbtu. Če novorojenček ne zadiha, tako kot pričakujemo, mu pomagamo s predihavanjem na masko z balonom. Ob prvih vdihih, ki so potrebni za začetno razpetje pljuč, se mora ustvariti kar velik pritisk in zanj je treba precej mišične moči. Večina novorojenčkov se na nekaj začetnih dolgih vpihov ali morda par minut trajajoče predihavanje na masko lepo odzove, začne brcati, jokati in redno dihati. Zelo redko, in sicer v enem na tisoč primerov, je poleg predihavanja potrebna tudi srčna masaža, včasih je treba vstaviti tudi cevko za dihanje in popkovni kateter, če moramo otročku dodajati zdravila. Vsi ti bolj agresivni ukrepi so pogostejši pri nedonošenčkih,« pove o osnovni oskrbi in ukrepih ob možnih zapletih Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije, z Enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v Porodnišnici Ljubljana.
Novorojenčka v porodni sobi še stehtajo ter izmerijo njegovo dolžino in obseg glavice. Vsi novorojenčki dobijo v oči kapljice, ki preprečujejo nastanek obporodnih okužb oči. V primarno oskrbo sodi tudi injekcija vitamina K. Ta medicinska preventiva je v Sloveniji že vrsto let uzakonjena z namenom, da se preprečijo hude krvavitve, do katerih lahko pride zaradi pomanjkanja vitamina K. »Pred nekaj leti sem se o izkušnjah s težkimi posledicami pomanjkanja vitamina K pri novorojenčkih pogovarjala z zdravnico s Poljske, kjer tega vitamina niso dajali novorojenčkom v vseh porodnišnicah. Težko se je sprijaznila s tem, da niso preprečili težke možganske krvavitve pri zdravi donošeni deklici, ki je imela zaradi tega trajne posledice,« doda Moletova.
Rutinski odvzem krvi iz pete zdravega novorojenčka se izvede samo tretji dan po rojstvu. »V naši porodnišnici težimo k temu in to širimo tudi v slovenskem merilu, da se za vse preiskave, ki jih je treba napraviti takoj po rojstvu, jemlje popkovnično kri. To je še posebej praktično pri nedonošenčkih. Kar nekaj osnovnih oziroma izhodiščnih preiskav se da narediti iz popkovnične krvi,« pojasni Helena Mole.
Popkovnično kri vzamejo, ko je to potrebno, npr. za določitev krvne skupine, kadar je materina kri RhD negativna, nekaterim novorojenčkom pa je vendarle treba odvzeti vzorček krvi. Taka izjema so na primer novorojenčki mater s sladkorno boleznijo, kjer je približno uro po rojstvu treba določiti nivo krvnega sladkorja, vendar samo v primeru, če je otrok prevelik ali premajhen za starost in obstaja sum, da bi lahko imel težave z uravnavanjem krvnega sladkorja.
Če ni večjih zapletov, ostaneta mati in otrok v porodni sobi tri ure. V tem času se zgodi še ločitev posteljice in skrben pregled le-te. Preverijo, ali se je porodila cela oz. če je ostal kakšen del še v maternici. Zaostali manjši delci se lahko izločijo kasneje s čiščo. Če manjka večji del posteljice, materi v splošni anesteziji pregledajo maternično votlino, da preprečijo hujše krvavitve ali vnetja. Kadar je potrebno, zašijejo še rez presredka ali morebitne raztrganine porodne poti. Takoj po porodu posteljice mama običajno podoji otroka, kajti zelo pomembno je, da se ta stik vzpostavi čim prej. Novorojenček se ponavadi na maminih prsih pomiri. V tem času je otroček tudi najbolj buden, kar velja izkoristiti za vzpostavitev stika in dojenja.
Pediater pregleda novorojenčka v porodnišnici 12–18 ur po porodu oz. ko je otroček star manj kot en dan. Pri porodu ali takoj po porodu je pediater prisoten le izjemoma, in sicer pri porodu s pomočjo vakuuma, pri nujnem carskem rezu, porodu v medenični vstavi, porodu dvojčkov, prezgodnjem porodu, ob pričakovanem bolezenskem stanju otroka ali bolni materi in kadar babica oceni, da se novorojenček slabše prilagaja ali da ima prirojeno anomalijo. Pri porodu zdrave matere in otroka pediater ni prisoten, razen če se glede na stanje otroka izkaže, da potrebuje pomoč. Če otroček že v porodni sobi potrebuje agresivnejše ukrepe reanimacije, ga pediater večkrat pregleda, sicer pa šele 12–18 ur po rojstvu. »Gre za rutinski pregled, pri katerem pregledamo kožo, glavo, mečavo, oči, ušesa, usta, ključnico, prsni koš, potipamo vrat, poslušamo dihanje in bitje srca, pretipljemo trebušček, pregledamo popkovino, spolovilo, rokice, nogice itd. Novorojenčka pregledamo od glave do pet in smo pozorni na kakršnekoli posebnosti,« pove specialistka pediatrije Helena Mole.
Novorojenčkov v porodnišnici ne cepijo več rutinsko. Možno je cepljenje proti hepatitisu B, kadar je znano, da je mati hepatitis B antigen pozitivna. V tem primeru poleg prve doze cepiva otročku dajo še pasivno zaščito v obliki protiteles. Pred nekaj leti je bilo ukinjeno tudi splošno cepljenje proti tuberkulozi. Sedaj cepijo samo še novorojenčke, ki sodijo v rizično skupino, in sicer tiste, katerih matere so se v zadnjih petih letih preselile iz držav, kjer je tuberkuloza bolj pogosta kot v Sloveniji, ali tistih mater, ki so bile v zadnjih letih zdravljene zaradi aktivne tuberkuloze.
V porodnišnici naredijo še ultrazvok kolkov pri novorojenčku. Pomembno je tudi testiranje sluha novorojenčkom v vseh slovenskih porodnišnicah. Pri testu, imenovanem TEOAE, s posebnim aparatom izmerijo odziv na zvočne dražljaje. »Bistveno je, da presejalno testiranje omogoči otrokom, ki ne slišijo, hitro ukrepanje in učinkovito zdravljenje,« poudari Moletova.
Pred odhodom domov novorojenčkom vzamejo še kri iz pete za odkrivanje fenilketonurije in kongenitalne hipotireoze. »Velika prednost zgodnjega ugotavljanja teh dveh bolezni je v možnosti zgodnjega zdravljenja, s čimer bistveno spremenimo potek življenja otroka. Teh primerov sicer ni veliko, a prav njim bistveno izboljšamo možnosti kakovostnega življenja,« zaključi specialistka pediatrije Helena Mole.
»Pri porodu zdrave matere in otroka pediater ni prisoten, razen če se glede na stanje otroka izkaže, da potrebuje pomoč.«
»Pri testu, imenovanem TEOAE, s posebnim aparatom izmerijo odziv na zvočne dražljaje. Bistveno je, da presejalno testiranje otrokom, ki ne slišijo, omogoči hitro ukrepanje in učinkovito zdravljenje.«
Februar, 2010