Živimo v času, ko imamo na razpolago hranila najrazličnejše kakovosti tako iz bližnjih kot tudi daljnih dežel, mlade mamice lahko posežejo po vseh vrstah prilagojenih izdelkov za svoje malčke, vedno več pa je tudi posebnih oblik prehranjevanja. Kako krmariti med vsemi navodili, priporočili in nasveti, ki so jih mladi starši deležni skoraj na vsakem koraku, bo poskušal vsaj deloma odgovoriti naslednji članek.

Avtor: Maja Vičič, dr. med., specializantka pediatrije

Prehrana otrok in mladostnikov je precej zapleteno področje, bolj izkušeni pediatri znajo povedat, da se je v času njihove dolgoletne prakse spremenilo že marsikatero priporočilo. Predstavljene bodo zadnje smernice za prehrano v Sloveniji, ki jih je pripravila Delovna skupina za nutricionistiko, sama priporočila pa se med različnimi pediatri lahko nekoliko razlikujejo. Vse več znanstvenih odkritij kaže, da so obdobje dojenčka, malega otroka in zgodnjega otroštva pomembne razvojne stopnje za razvoj zdravih vzorcev prehranjevanja in telesne aktivnosti.

Materino mleko

Dojenje naj bi bilo enkratna izkušnja, ki ustvari močno čustveno in telesno vez med materjo in otrokom. Marsikatera ženska, ki je verjela v uspešnost dojenja in je vanj vložila ves svoj trud in energijo, je bila pogosto zelo razočarana, ko dojenje zaradi različnih težav ni steklo tako, kot bi moralo. Otroci so različni in različne so tudi njihove zahteve po dojenju in le redko katerega dojenčka lahko primerjamo z navodili iz priročnikov.

Ženska bi se med dojenjem morala popolnoma prepustiti svojim občutkom ljubezni do otroka in si nehala zastavljati vprašanja o količini in zadostnosti mleka, ki ga ima. Z izjemo hudo obolelih žensk ima skoraj vsaka mama dovolj mleka za svojega otroka. Edino pravilo, ki bi se ga morala držati, je, da spije zadostne količine tekočine, kar pomeni nekaj več kot običajno, ter da se zdravo in uravnoteženo prehranjuje, saj so pri doječi materi potrebe po energiji nekoliko večje kot v času nosečnosti.

Dovolj počitka

Poleg tega bi morala mlada mati veliko časa nameniti počitku, radi rečemo, da takrat ko spi dojenček, spi tudi mati. Več kot mati doji in večkrat kot pride do sesalnega refleksa, več mleka se ustvari. Dojenček sesa najmočneje prvih pet minut podoja, dojenje naj bi tako trajalo približno 10–20 minut. Sliši se zelo enostavno, kljub vsemu pa veliko mladih mater zelo hitro popusti pritiskom okolice in prične z dodajanjem prilagojenih mlečnih formul, in sicer zato, ker njihov otrok premalo pridobiva na teži ali zaradi nenehnih vprašanj o kakovosti njihovega mleka. S tem se krog nedojenja počasi nadaljuje.

Tehnike dojenja so enostavne, vendar veliko težav izhaja ravno iz nepravilnega pristavljanja k prsim. Nekateri otroci ne znajo pravilno sesati, kar dojenje še otežuje. Na tem mestu se ne bomo podrobno spuščali v dojenje in njegove prednosti, kljub vsemu pa bi vas seznanili z dejstvom, da pri nas obstaja Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, v katerem so združeni vsi, ki so neposredno in posredno povezani z dejavnostjo svetovanja na področju laktacije in dojenja. Na spletu so navedeni vsi kontaktni podatki svetovalcev iz različnih regij, ki so na tem področju zelo dobro izobraženi in imajo ustrezne certifikate za svetovanje. Kot zanimivost, velikokrat se pojavlja vprašanje, ali mora izključno dojen dojenček uživati dodatne tekočine. Dojenčki, ki so izključno dojeni, ne potrebujejo dodatnega pitja vode, razen če imajo povišano telesno temperaturo ali drisko. Tudi dojenčki, ki so hranjeni po steklenički prav tako ne potrebujejo vode.

Koristi so številne

V prvih šestih mesecih življenja je priporočeno izključno ali polno dojenje. Materino mleko je optimalna prva prehrana novorojenčkov, saj vsebuje več kot dvesto sestavin, ki so se skozi tisočletja popolnoma prilagodile potrebam otrok. Njegova prednost pred različnimi adaptiranimi nadomestki je edinstvena imunološka in prehrambna vrednost, sestava pa se za razliko od umetno pripravljenega mleka značilno spreminja ves čas od kolostruma (mleziva) naprej. Glede materinega mleka obstaja veliko število hipotez in raziskav, katerih rezultati so bolj ali manj povedni.

Imunomodulatorne, protimikrobne in protivnetne lastnosti materinega mleka dokazano znižujejo umrljivost dojenčkov, ščitijo pred okužbami črevesja, dihal, srednjega ušesa, sečil,… Ščitijo tudi pred razvojem atopij, avtoimunskih bolezni, celiakije, kroničnih vnetnih črevesnih in drugih bolezni, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, nekaterimi limfomi, pred razvojem visokega krvnega tlaka, debelosti, astme v otroštvu, multiplo sklerozo, sindromom nenadne smrti dojenčka, dodatno pa izboljšujejo še učinek cepljenj. Če boste dojenčka dojili, ko bo želel, in mu dali čas, ki ga potrebuje, bo vaš dojenček vselej imel mleko, ki ga potrebuje.

Ko dojenje ni mogoče

Zgodi se, da kljub želji dojenje vendarle ni mogoče. Čeprav ste se odločili, da svojega dojenčka ne boste dojili, ga pristavite k prsim vsaj prve dni po porodu, ko se izloča mlezivo, ki je izredno bogato z beljakovinami in s protitelesi. Na trgu imamo številne prilagojene mlečne formule (po starejšem poimenovanju prilagojeno mleko), poznamo začetne in nadaljevanje.

Katero znamko izbrati, je bolj ali manj odločitev vsakega posameznika, saj so si vse formule po sestavi precej podobne. Obstajajo formule, ki so posebej prilagojene dojenčkom, podvrženim kolikam, tistim, ki imajo gastroezofagealni refluks, alergijo na kravje mleko … O tem, katero mleko izbrati, se posvetujte z izbranim pediatrom. Z začetno formulo hranimo dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti, nato nekje do 18. meseca uporabljamo nadaljevalno. Mleko mora biti vedno sveže in po navodilih pripravljeno, saj je postano pripravljeno mleko idealno gojišče številnih bakterij.

Kadar dojenčka samo dohranjujete s prilagojeno mlečno formulo, mu vedno najprej ponudite obe dojki, šele nato mu ponudite stekleničko. Vedno imejte v mislih, da dojenček morda ne more vsak dan zaužiti iste količine hrane, zato se ne trudite, če bo spil nekaj mililitrov manj kot običajno. Pomembno je, da dojenček dobro raste in je tudi na splošno videti zdrav. To seveda najlažje oceni vaš pediater med rednimi sistematskimi pregledi s pomočjo kliničnega pregleda in posebnih tabel, kjer preveri rast in težo vašega otroka.

Uvajanje goste hrane je občutljiva tema za starše in pediatre

Tudi na tem področju doživljajo mladi starši pravo bombardiranje s količino vseh mogočih pravil, nasvetov strokovnjakov, sorodnikov in mimoidočih. Pogosto utrujena mama vsem slišanim pravilom sploh ne more slediti, zato se velikokrat odloči po svoje. Ker obstaja nekaj pasti pri uvajanju določenih hranil, vas bomo opozorili le na slednje. Glavni razlog, da dajemo otroku drugo hrano, je v pomanjkanju železa in drugih elementov, saj materino mleko po približno pol leta dojenja ne vsebuje več zadostne količine vseh potrebnih sestavin, ki so pomembne za optimalno rast in razvoj dojenčka. Vsekakor pa ostaja zelo pomembna imunološka, zaščitna sestavina materinega mleka.

Ne silite, začnite počasi

Zadnje smernice svetujejo, da pričnemo z uvajanjem goste hrane ne pred 17. tednom in ne po 26. tednu starosti. Pomembno je, da ob tem nadaljujemo z dojenjem. Veliko otrok ima težave s prilagajanjem na gosto hrano, zato ne obupujte in vedno znova poskusite. Hranjenje otroka lahko privede do marsikaterega konflikta, v splošnem pa otroka na noben način in z nobenim razlogom ne silite jesti. Svojega otroka opazujte, poslušajte in mu zaupajte. Vaš otrok najbolje ve, ali je lačen. Tega vam ne more povedati nobena ura. Dojenček med dopolnjenim 4. in 6. mesecem postaja postopno psihomotorno in čustveno pripravljen na osvajanje veščin hranjenja. Z dohranjevanjem moramo začeti počasi, z majhno, otroku prilagojeno žličko in le v majhnih količinah.

Nova hranila se uvajajo v presledkih enega tedna, kar pomeni, da otroku najprej ponudite eno živilo in šele naslednji teden drugo. Ponuditi pomeni, da bo otrok jedel, če želi. Mešano hrano ponudite po dojenju. Dojenček med šestim in dvanajstim mesecem potrebuje približno pol litra mleka na dan. Seveda naj vas pretirano ne obremeni misel o vsakotedenskem uvajanju novega živila, pomembno je samo, da dojenčka naenkrat ne obremenite s celo množico mešane hrane. Dojenčkovo črevesje je še precej nezrelo, poleg tega ob morebitni alergijski reakciji veliko težje ugotovimo, kateri alergen je sprožil težave.

S katero hrano pričeti

Pri večini dojenčkov se najbolje obnese, če začnete z uvajanjem goste hrane v dopoldanskem času, ko otrok še ni zelo lačen, vendar je kljub vsemu dovolj živahen. Preveč lačen, utrujen ali zaspan dojenček namreč ne bo sodeloval.

Po načelih ESPGHANA (Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko) začnemo s kašicami iz zelenjave, nato krompirja in mesa (belo, nato rdeče meso), sledijo mlečno-žitne kaše in sadno-žitne kaše. Začnemo z nizkoalergogenimi živili: zelenjavo (korenje, krompir, bučke, cvetača, koleraba), rižem, koruznimi kosmiči, nato s sadnimi kašami ( jabolka, hruška, banana).

Jajca

Pomembno je tudi uvajanje jajca. Trdo kuhan rumenjak ponudimo dojenčku po dopolnjenem 6. mesecu, beljak pa zaradi razvoja alergij šele po dopolnjenem prvem letu. Začnemo z zelo majhnimi količinami, v približno dveh mesecih lahko dobi otrok enkrat tedensko cel rumenjak.

Žita

Žita, ki ne vsebujejo glutena (riž, ajda, koruza) začnemo uvajati med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Posebej bi izpostavili, da glutena ne uvajamo pred 4. mesecem starosti in ne po 7. mesecu. Številne raziskave o celiakiji so pokazale, da je optimalno, če uvajamo majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je otrok še dojen. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da dojenje zmanjšuje tveganje za razvoj celiakije. Glavni zaščitni dejavnik ni v tem, da gluten uvedemo čim kasneje, kot se je mislilo nekdaj, ampak v postopnem uvajanju, medtem ko je dojenček še dojen. Z dodajanjem glutena tudi ni pametno predolgo odlašati, saj po obsežni raziskavi o uvajanju glutena, lahko uvajanje po 7. mesecu še dodatno okrepi možnost za nastanek celiakije. Kruh naj bi otrok užival od 10. meseca dalje.

Kravje mleko

Zelo nepojasnjeno je tudi področje uvajanja kravjega mleka. Kravje mleko ima presežek beljakovin, več kot trikrat več kot človeško, zato ga otrokova presnova veliko težje prebavi. Otrok naj kravje mleko kot glavni napitek uživa po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajajo dopolnilni prehrani. Kravje mleko je vendarle najpogostejši vzrok alergij v otroštvu.

Ribe

Ribe lahko dojenček uživa po 6. mesecu starosti, morske sadeže, ki veljajo za alergene, naj otroci uživajo šele po 1. letu starosti. Pazite na kosti v ribjem mesu.

Postopno uvajajte tudi zelenjavo, ki napenja (fižol, grah, čičerika, leča, …)

Zaradi pozitivnih učinkov omega-3 in omega-6 nenasičenih maščobnih kislin na razvoj možganov, živčevja in očesne mrežnice je priporočljivo dodajati tudi olivno ali repično olje. Preventivno dajajte tudi preparate vitamina D, ki vam ga je predpisal izbrani pediater oziroma ste ga prejeli že ob odhodu iz porodnišnice, in sicer 400 IE vitamina D na dan. Slednjega veliko staršev preneha dajati, saj menijo, da bo izpostavljenost soncu pripomogla k zadostni tvorbi, žal pa temu ni tako, zato ga je dobro dodajati.

Hrana naj bo na začetku dobro pretlačena in po potrebi razredčena. Ko se dojenček na hrano navadi in dobi tudi prve zobe, pričnite hrano tlačiti z vilico. Okno za uvajanje goste hrane s koščki je do 10. meseca, kasneje je namreč večja verjetnost, da bo vaš malček odklanjal trdo hrano.

Dojenčka med uvajanjem goste hrane postopno navajajte na pitje vode, saj ne potrebuje sladkanih pijač in čajev. Vodo je treba prekuhavati prvih šest mesecev.

S postopnim uvajanjem hrane se bo dojenček navadil na nove okuse in mlečne obroke nadomestil z obroki dopolnilne prehrane, razen zjutraj in zvečer.

Katere hrane se je dobro izogibat

Otrokovim jedem ne dodajte soli in sladkorja vsaj do dopolnjenega 1. leta. Pravzaprav je tako, da dlje časa kot je otrok brez njiju, bolje je zanj. Otrok ne pozna okusa sladkorja in soli, čeprav ima prirojen občutek za okušanje le-teh, tako da jih v svoji prehrani ne pogreša. Seveda bi bilo pretirano trditi, da otroku nikoli ne smete ponuditi sladke hrane. Tako kot si odrasli privoščijo posladek, tako ga naj občasno prejmejo tudi otroci. Nikoli pa sladkanja hrane ne uporabite kot zvijače, s katero otroka povabite k hranjenju. Sladka hranila tudi prispevajo k zobni gnilobi, zato začnite z umivanjem zobkov in ustne votline takoj, ko pokuka prvi zobek. Dobro je, da ustno votlino že pred pojavom zobkov vsak dan obrišete z mokro gazo. Dodana sol lahko preobremeni otrokove še nezrele ledvice.

Veliko mater se sprašuje, zakaj otroku do 1. leta ni dobro ponuditi medu, ko pa je vendarle tako zdrav. Med namreč lahko vsebuje spore Clostridium botulinom, ki so za majhnega otroka lahko smrtno nevarne.

Dobro je, da se pri majhnem otroku izogibate alergenom, kot so arašidi (vsebujejo jih zelo priljubljeni smokiji), oreščki, soja, morski rakci. Majhnemu otroku zaradi možnosti zadušitve ne ponujajte bonbonov, žvečilnih gumijev in oreščkov, previdni bodite pri koščičastem sadju in zelenjavi (češnje, višnje, olive).

Katera živila izbrati

Danes imamo na razpolago skoraj vso svetovno zelenjavo in sadje, ki je najrazličnejšega izvora in kakovosti. Seveda bi bilo najprimerneje, če bi otrok užival le doma pridelano, neškropljeno hrano. V sodobnem svetu to skoraj ni mogoče. Jedi pripravljajte le iz neoporečnih in svežih živil. Meso mora biti vedno dobro prekuhano. Današnja industrijska hrana, ki se prodaja v obliki najrazličnejših kašic, je še posebej nadzorovana, zato nikar ne imejte slabe vesti, če otroku kdaj pa kdaj ponudite tudi tako pripravljen obrok. Preverite vsebnost neželenih dodatkov, sladkorja (dekstroze, saharoze, glukoze), umetnih sladil (aspartama, saharina), soli in gostil, kot je modificiran škrob.

Pravila lepega prehranjevanja naj veljajo tudi doma

Dobro je, da že dojenčka navajamo na pravilen ritem hranjenja. Obroki naj bodo približno ob istem času, za mizo pa mora vedno vladati mirno okolje. Najprimerneje je, da se za mizo zbere vsa družina, televizija, radijski sprejemniki in računalniki naj bodo ugasnjeni. Otrok naj med hranjenjem vedno sedi, dojenčka in malega otroka pa med obedom zaradi možnosti zadušitve nikoli ne pustite samega. Starši naj se ne zmrdujejo nad hrano, saj jih njihov otrok še kako dobro opazuje in posnema. Hrana naj tudi ne bo nagrada ali kazen.

Prehrana otrok, ki so nagnjeni k alergijam

K otrokom s povečanim tveganjem za razvoj alergijskih bolezni štejemo otroke staršev z dokazano alergijo ali otroke, ki imajo sorojence z dokazano alergijo. Zavedati se moramo dejstva, da alergija na hrano predstavlja le majhen delež neugodnih učinkov na hrano. Pogosteje namreč pride do nastanka težav, ki so povezane s toksičnimi ali netoksičnimi učinki hrane, ki niso pogojeni z imunskimi mehanizmi.

Prehrana doječe matere naj bi bila polnovredna in uravnotežena. Mati naj med nosečnostjo uživa vsa živila, enako kot matere otrok brez povečanega tveganja. Kadar dojenje ni mogoče, nekateri pediatri svetujejo dodajanje ekstenzivnega hidrolizata kravjega mleka (antialergena formula) vsaj prvih šest mesecev, spet drugi dodajanje le-tega pri otroku, ki nima dokazanih alergij, odsvetujejo. Otroke tudi ne smemo izpostavljati cigaretnemu dimu. V prvih mesecih življenja lahko zmanjšamo izpostavljenost inhalacijskim alergenom, kot so dlaka, perje, hišna pršica.

Kaj pa, če so starši vegetarijanci?

Vse več je družin, kjer se prehranjujejo vegetarijansko. Vse več je tudi polemik na to temo. Načeloma so pediatri zagovorniki zdrave mešene prehrane, kamor sodijo tudi beljakovine živalskega izvora. Slovenska delovna skupina za nutricionistiko odsvetuje vegetarijansko prehrano za dojenčke, prav tako je odsvetovana veganska in makrobiotična prehrana. Seveda se je možno zdravo prehranjevati tudi vegetarijansko, vendar je potrebno izredno dobro poznavanje načel tovrstnega prehranjevanja in vseh potreb po mikrohranilih, ki so še posebej pomembni med otrokovim razvojem. Ravno zaradi pomanjkanja posameznih osnovnih prehranskih sestavin s posledično škodo na zdravju otroka je tovrstno hranjenje odsvetovano. Otrok bo imel v kasnejši odrasli dobi še veliko časa, da sam izbere pot prehranjevanja, ki mu najbolj ustreza.

Vedno imejte v mislih

Nikar se ne obremenjujte, če vaš otrok je manj kot sosedin, če se mu iz meseca v mesec spreminja okus in packa po mizi. Dojenček hrano spoznava tudi s prsti, medtem ko jo gnete in tipa. Če je otrok zdrav in se dobro razvija, so to le razvojne dobe, ki bodo sčasoma minile. Vsak dojenček in otrok je svoj osebek, ki ima tako kot vi svoje želje in zahteve. Ker pa se otrok ne more vzgajati sam, mu s pomočjo vaših izkušenj privzgojite zdrav način prehranjevanja, ki ga bo spremljal vse do starosti. Potrebujete le strpnost in dobro voljo, v rokah pa fotoaparat, ki bo ovekovečil otrokove trenutke osamosvajanja.