Prve mesece po rojstvu dojenčka se novopečeni starši soočajo z vrsto izzivov in vprašanj. No, v resnici skrbi pestijo vse starše, ne glede na starost otroka, a dejstvo je, da prihod novega družinskega člana in prvi tedni ter meseci z njim predstavljajo prav poseben mejnik za starše.

Ali dojenček zaužije zadosti mleka z dojenjem? Kaj pomenijo spremembe na njegovi nežni koži? Zakaj neutolažljivo joka, vleče kolena k sebi in ga mučijo vetrovi? To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih postavljajo novopečeni starši in namen tega prispevka je prav ta, da skušamo izzive prvih mesecev z dojenčkom kar najbolj objasniti.

Na prihod novega družinskega člana se je skorajda nemogoče v celoti pripraviti.

Otroci so si različni, starši prav tako. Vsekakor pa je rojstvo otroka ena največjih prelomnic v življenju posameznika, tedni in meseci, ki sledijo, pa pogosto naš svet obrnejo na glavo. Ah, kaj bi si zatiskali oči, ko enkrat postanemo starši, svet pogosto vidimo drugače. Vsako obdobje otroštva prinaša svojevrstne izzive in radosti, morda najbolj izčrpajoči pa so prav prvi tedni in meseci z dojenčkom, ki se šele privaja na novi svet zunaj maternice. V članku bomo tako poskušali osvetliti najpogostejše izzive prvih tednov z novorojenčkom, z namenom, da bi se kar najbolj približali novopečenim staršem.

Nega novorojenčkove kože

Koža je največji človeški organ, saj pokriva celotno površino našega telesa. Medtem ko pri odraslem predstavlja ‘le’ 3 % telesne teže, je pri novorojenčku delež precej višji – kar 13 %. Koža v celoti dozori v 37. tednu nosečnosti, medtem ko se znojnice aktivirajo teden poprej.

Koža novorojenčka je mehka in nagubana, pokrita s plastjo izločkov lojnic in roženo plastjo iz odmrlih kožnih celic. Slednje se začnejo proizvajati s koncem drugega trimesečja, med porodom pa služijo kot mazilo, s pomočjo katerega se lažje izmuznemo skozi porodni kanal. Prav tako ta plast novorojenčka ščiti pred izhlapevanjem vode, UV-sevanjem, naglimi temperaturnimi spremembami in vdorom različnih mikroorganizmov.

Žleze lojnice in znojnice so pri novorojenčkih slabše aktivne, zaradi pomanjkanja zunanje lojne zaščite in precej tanjše epidermalne maščobne pregrade v spodnjem delu rožene plasti kože, pa je koža dojenčka in otrok bolj izpostavljena izgubi vlage in posledični izsušenosti.

Zaradi občutljivosti novorojenčkove kože na zunanje dejavnike se lahko pojavijo tudi posamezne nenevarne spremembe na koži. Ena takšnih so milije, drobne bele bunkice, po videzu in velikosti podobne zdrobu. »Na koži novorojenčka pogosto vidimo toksični eritem in milije, kar terapije ne potrebuje. Težave izzvenijo same. Nekateri novorojenčki imajo izrazito suho kože, ki se mestoma lušči. Najpogosteje je to pri prenošenih novorojencih. Uporablja se negovalna krema. V porodnišnici uporabljamo tudi ribje mazilo,« pojasnjuje Tina Ahačič, dr. med., spec. pediatrije, iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Luščenje kože pri novorojenčkih je precej običajen pojav, sploh na dlaneh in podplatih, kasneje pa se pojavi tudi na lasišču kot t. i. temenice. Koža je prav posebej občutljiva tudi pod pleničko, kjer je izpostavljena vlagi in amonijaku v urinu.

Novorojenčka vsakodnevno nežno umijte z mlačno vodo po predelih telesa, ki so bolj izpostavljeni zunanjemu okolju (pri tem uporabite vlažno krpo). Kot poudarja sogovornica, lahko pretiravanje pri negi novorojenčkove kože povzroči ravno nasproten učinek, prav tako pretirana uporaba kozmetičnih in negovalnih sredstev:

»Za nego zdrave novorojenčkove kože velja pravilo manj je več, saj potrebujemo le nekaj osnovnih izdelkov. Med njimi najdemo izdelke, namenjene čiščenju kože, kot so mila in šamponi, negovalne izdelke za vlaženje kože ter izdelke za zaščito kože pod plenico, ki naj vsebujejo cinkov oksid.

Za odstranjevanje temenc v lasišču lahko uporabimo olja ali šampone in pene s salicilno kislino, ki temenca zmehča in olajša čiščenje. Pri nakupu izdelkov bodimo pozorni, da izberemo takšne , ki ne vsebujejo dišav in barvil ter so namenjeni občutljivi otroški koži.«

Hranjenje dojenčka

V številnih slovenskih porodnišnicah se trudijo, da materam po najboljših močeh pomagajo v prvih dneh, tudi pri dojenju. Materino mleko je namreč najboljša hrana za dojenčka, a pri nekaterih materah dojenje ne steče zaradi takšnih in drugačnih dejavnikov, spet druge že v začetku izberejo adaptirano mlečno formulo.

V večini porodnišnic mamice spodbujajo k prvemu podoju že takoj po rojstvu, ko se otrok prisesa na dojko ob stiku z mamino kožo. Mnogi novorojenčki se pristavijo kar sami, saj povsem nagonsko poiščejo dojko za sesanje, druge je treba k temu nežno spodbuditi.

Mleko matere je v celoti prilagojeno potrebam razvijajočega se dojenčka, dojenje pa ni le način hranjenja, temveč otroku omogoča bližino in mu daje občutek varnosti. V prvih dneh otrok sesa predvsem mlezivo oz. kolostrum, ki je bogatejše od mleka in pomaga dojenčku pri razvoju protiteles, ki ga ščitijo pred okužbami. Med tretjim in petim dnem v dojkah pride do navala mleka, v tem obdobju pa je najbolje otroka pogosto pristavljati k prsim, z namenom, da si zagotovimo zadostno količino mleka za naprej.

Seveda je lahko dojenje v začetku boleče, tudi izčrpajoče, zaradi česar marsikatera mamica po začetnih izzivih z dojenjem preneha. Dojenje namreč zahteva nekaj izkušenj in kilometrine, v dodatno pomoč so nam lahko predavanja v šoli za starše in nasveti patronažne sestre.

Po končanem dojenju naj otrok ‘podre kupček’, saj na ta način odvede zrak, ki ga je zaužil ob sesanju. Po priporočilih strokovnjakov naj bi dojenje predstavljalo edini vir prehrane novorojenčka do starosti šestih mesecev, z uvajanjem goste hrane pa se postopoma zmanjša tudi število podojev. Priporočljivo je, da otroka dojite vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije celo do starosti dveh let ob ustrezni dopolnilni prehrani. Na željo mame in otroka pa lahko še dlje.

Krčenje v trebuščku, vetrovi in kolike

Vaš dojenček neutolažljivo joka, kolena vleče k sebi na trebušček, mučijo ga vetrovi, v obrazek je rdeč in nervozno stiska pesti? Povsem mogoče je, da ga mučijo krči v trebuščku.

Dojenčkov prebavni sistem je namreč še nerazvit, zato lahko posamezne snovi slabše prebavi, pri čemer v črevesju nastajajo plini, ki povzročajo napihnjenost. Prav tako so lahko krči posledica zraka, ki je v trebušček zašel med hranjenjem po steklenički ali dojenjem. Krči nastanejo zaradi krčenja gladkega mišičevja črevesja, kar novorojenček občuti kot bolečino. Niso pa vsi krči kolike. Slednji namreč trajajo vsaj tri ure na dan, tri dni v tednu in vsaj tri tedne skupaj.

Kolike se najpogosteje pojavijo pozno popoldne ali zvečer – prepoznamo jih po nenadnem in neprekinjenem joku, otrok v obraz postane rdeč, trebušček je napet in boleč na otip, nogice so običajno pokrčene v kolenih, otrok pa jih dviguje k trebuščku. Včasih olajšanje prinese odvajanje blata ali črevesnih plinov, drugače pa lahko stiska traja tudi do več ur.