Iščite po prispevkih
Avtorica: Katja Štucin
Imunski sistem je dobro povezana mreža specializiranih imunskih celic, limfatičnih tkiv in organov, ki stalno spremlja delovanje našega telesa. Če zazna motnjo v delovanju, kot npr. vdor mikrobov, se nanjo odzove in jo poskuša odpraviti oziroma omejiti. V nasprotju z ostalimi organskimi sistemi, kot npr. pljuča, srce ali ledvice, imunski sistem ni sestavljen iz enega, anatomsko lociranega organa, temveč je kot razvejana mreža in je sposoben delovanja kjer koli v našem telesu.
Je drugi najbolj zapleteni sistem v našem telesu. Sestavlja ga velika količina specializiranih imunskih celic ali belih krvničk različnih tipov, ki krožijo po našem telesu. Med limfatičnimi tkivi in organi so za normalno delovanje imunskega sistema pomembne bezgavke, mandlji in žrelnica, priželjc, kostni mozeg, vranica in limfne žile, prav tako pa tudi limfatično tkivo v drugih organskih sistemih kot npr. v koži in prebavilih.
Imunski sistem mora celotno mrežo stalno spremljati in nadzirati, se ustrezno odzvati na morebitne nepravilnosti in hkrati preprečevati čezmerne odzive. Gre za res zapleten sistem celic in tkiv, ki ima na več ravneh vključene tudi različne mehanizme nadzora ali samoomejevanja. Da bi si lažje predstavljati, si lahko zamislimo simfonični orkester, ki je sestavljen iz različnih inštrumentov. Da lahko prisluhnemo čudoviti melodiji, mora vsak posamezni inštrument zveneti prav, vsi skupaj pa morajo igrati ubrano.
Imunske celice – bele krvničke morajo nekje nastajati, nekje se morajo srečati z mikrobi (sluznice, bezgavke, vranica …) in se ustrezno odzvati. Mikrobi lahko vdrejo v katero koli tkivo v našem telesu, zato mora biti imunski sistem sposoben delovanja v celem telesu. Najpogostejši so vdori mikrobov na koži in sluznicah, zato je imunska obramba na teh mestih najmočnejša in najučinkovitejša.
Za preprečevanje vdorov mikrobov je poleg imunskega sistema zelo pomembna tudi normalno delujoča barierna oz. pregradna funkcija kože in sluznic, ki fizično preprečujejo vdore mikrobov. Imunski sistem bo tako najbolje deloval, ko celo telo deluje kot uravnotežena celota. Najhitrejši in najustreznejši odziv imunskega sistema dosežemo, če je bil imunski sistem predhodno že soočen z določeno bakterijo ali z virusom.
Po tem principu deluje tudi cepljenje, s katerim želimo imunski sistem predhodno soočiti z deli bakterij ali virusi, še preden otrok pride prvič v stik z živim mikrobom.
Med dejavnike, ki dobro vplivajo na naš imunski sistem, zagotovo sodi redna telesna dejavnost, primerna za določeno starost. Dobro je, da nismo prekomerno težki in da poskrbimo za dovolj spanja.
Na imunski sistem vpliva še uravnotežena, zdrava prehrana in umivanje rok kot osnovni higienski ukrep. Pri tem je pomembna vloga staršev, da otroke seznanijo in naučijo umivanja rok pred in po hranjenju ter po stiku z nečistimi predeli.
Med te dejavnike sodi onesnaženo okolje, prekomeren stres in izpostavljenost osebam z jasnimi znaki okužbe. Če so otroci izpostavljeni cigaretnemu dimu, to negativno vpliva na delovanje njihovega imunskega sistema. Prav tako nanj lahko vpliva življenjski slog, kjer je otrok izpostavljen pretiranemu stresu, npr. zaradi prevelikega števila dejavnosti ali prekomernega treniranja, tako da težko opravlja redne šolske obveznosti in skrajšuje obdobja počitka in spanja. Stres za otroka lahko povzročajo tudi neugodne družinske razmere ali neprimerno šolsko okolje.
Da, obstaja še tretji vidik, kako preprečimo, da bi naš otrok zbolel, in sicer z rednim cepljenjem proti nalezljivim boleznim, ki jih lahko na tak način preprečujemo. S cepivi namreč imunski sistem predhodno spoznamo s potencialnimi mikrobi. Poleg obveznih cepljenj priporočamo tudi cepljenje proti sezonski gripi, covidu-19 in proti pnevmokoku, ki je pogost povzročitelj vnetja srednjega ušesa in povzročitelj pljučnice.
Starši so vsekakor lahko zgled. Ob raznovrstni zdravi prehrani, izogibanju prekomernega pitja alkohola, opustitvi kajenja, pravi meri dejavnosti in počitka. Otrokom dajajmo čim boljši zgled tudi glede manj stresnega način življenja in pravilne higiene s pogostim umivanjem rok, primerno tehniko kašljanja ipd.
Otroci z uravnoteženo zdravo prehrano brez pomanjkanja določenih hranil dobijo dovolj vitaminov in mineralov za dobro delovanje telesa. V osnovi so za delovanje imunskega sistema pomembni vitamini A, B-kompleks, C, D in E ter od mineralov in elementov v sledovih cink, železo, selen, baker in folna kislina,
Za imunski sistem je prav, da ima otrok vitamin D3 skozi vse leto v zadostni količini. Jeseni in pozimi je primerno, da se vitamin D dodaja v prehrani. Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora, npr. ribe in jajca, ter živila, obogatena z vitaminom D. Če otrok ne prejme dovolj vitamina D s prehrano, ga je treba dodati v obliki kapljic.
Zagotovo ima vsaka mama najboljši trik za svojega otroka. Tako odrasli kot otroci nimamo vsi vsega radi. Najverjetneje pa je otrokom všeč vsaj kakšen tip zelenjave.,Včasih lahko skrijemo zelenjavo v kakšno juho, včasih pomaga, če zelenjavo na krožniku postrežemo nekoliko drugače …
Obstaja tudi pri večini otrok bolj priljubljena zelenjava, kot je sladka rdeča paprika, ki jo imajo mnogi otroci zelo radi, ali pa majhni češnjevi paradižniki, včasih je to korenje, pa tudi grah in solata. Zagotovo ne gre obupati, ampak poskušajmo otroke prepričati z različnimi oblikami zelenjave.
Za imunski sistem je pomembna ustrezna hidracija. To pomeni, da so naše sluznice dovolj vlažne, da imajo dovolj sluzi, ki so prva pregrada pred potencialnimi okužbami. Ko vdahnemo zrak, lahko vdahnemo tudi mikrobe, ki jih sluz ujame. S sluzjo lahko mikrobe izločimo, preden vdrejo v krvni obtok in porušijo naš imunski sistem ter morda povzročijo bolezen.
Za normalno delovanje imunskega sistema morajo vsi posamezni elementi delovati pravilno in žal ni preprostih, čudežnih rešitev. V času prebolevanja okužbe je še posebej pomembna skrb za ustrezno hidracijo z zeliščnimi čaji.
Večina prehranskih in drugih dodatkov ne škoduje, nima pa tudi potrjenih učinkov na izboljšanje delovanja imunskega sistema. Če imajo starši občutek, da določen ukrep njihovemu otroku pomaga, ga seveda lahko izvajajo, pomembno pa je, da ne pretiravajo. Za vprašanja v zvezi s točno določenim pripravkom ali ukrepom priporočam, da se posvetujejo z izbranim pediatrom.
Na tem mestu želim še izpostaviti, da je za naše telo lahko škodljivo tako prešibko kot tudi prekomerno odzivanje imunskega sistema. Z zdravili lahko razmeroma učinkovito zaustavimo prekomerno odzivanje imunskega sistema. Kadar je imunski odziv prešibek, pa ga lahko spodbudimo z dodatnimi cepljenji in s splošnimi ukrepi, ki sva jih naštela zgoraj.
Pri težjih prirojenih okvarah v delovanju imunskega sistema je včasih potrebno nadomestno zdravljenje s protitelesi ali transplantacija kostnega mozga. Čudežnega pripravka ali sirupa, ki bi izboljšal delovanje imunskega sistema, žal nimamo.
Zelo pomembno je, da otroku omogočimo počitek in ga za čas omenjenih simptomov ne pošiljamo v šolo ali na druge dejavnosti. Ob tem poskušamo otroka čim bolj hidrirati, saj običajno izgubijo apetit, tako da mu ponudimo pijačo v manjših količinah, po požirkih. Ponudimo mu pijačo, ki jo ima raje, lahko je to čaj ali juha.
Prav tako je pomembno, da temperaturo zbijamo, če preseže 38,5 °C in se otrok ob tem počuti slabo. Posebej pozorni moramo biti na pojav določenih znakov, ki kažejo na težji potek bolezni, kot npr. odklanjanje tekočine, vztrajno povišana temperatura, ki ne pade po antipiretikih, zmedenost, nov izpuščaj, trdovratna driska ali bruhanje, izrazitejši glavobol … Takrat se nujno obrnemo po nasvet k zdravniku.
ABC
A Imunski sistem je drugi najbolj zapleteni sistem v našem telesu.
B Imunski sistem sestavlja zapleten sistem imunskih celic, limfatičnih tkiv in organov, ki mora prepoznati mikrobe in nanje tudi odgovoriti.
C Za dober imunski sistem ne obstaja čudežna tabletka, rešitev je v uravnoteženem, zdravem načinu življenja.