Poporodna depresija je ozdravljiva

default image

Če ženska opazi, da se po porodu:

  • slabo počuti, da ima občutke žalosti, nemoči,

  • če pogosto joka, jo preveva tesnobno razpoloženje, doživlja napade panike,

  • izgublja interes in zanimanje za druge, včasih tudi za dojenčka, ali pa je morda pretirano zaskrbljena zanj,

  • če ima težave s koncentracijo ali spominom, težave s spanjem,

  • občutek, da se ji bo zmešalo,

  • ali misli, da bo poškodovala sebe ali otroka,

lahko posumi, da ima poporodno depresijo, nam je razložila mag. Marjeta Blinc Pesek, dr. med., specialistka psihiatrinja, ki se pogosto srečuje z bolnicami, ki v njeni psihiatrični ordinaciji Rudnik poiščejo pomoč.

“Rodno obdobje ženske, nosečnost in porod je fiziološko, vendar posebno stanje. Rojstvo otroka je običajno zelo srečen dogodek in od matere se pričakuje, da bo še posebno vesela. Vendar je od Hipokratovih časov dalje znano, da mati po porodu lahko razvije depresijo. Fiziološke spremembe, ki spremljajo nosečnost, porod in poporodno obdobje mnogokrat sprožijo tesnobo in negotovost pri mladih starših. Mlada mati je pogosto pretirano zaskrbljena za zdravje in napredek otroka, prevevajo jo občutki, da ne bo zmogla in da je slaba mati,” pravi Marjeta Blinc Pesek.

Kdaj govorimo o poporodni depresiji?

Nekaj dni po porodu je zelo pogost tako imenovani ‘poporodni blues’ oziroma jokavost in nerazpoloženje tretji do peti dan po porodu. Običajno mine samo od sebe.

V prvih šestih tednih po porodu (lahko pa tudi kasneje, in sicer do enega leta otrokove starosti) se pri 10-15 % žensk pojavi prava poporodna depresija. Mati je pretirano zaskrbljena, utrujena, nespeča. Občutki krivde prerastejo običajne okvire in začnejo vplivati na materino dobro počutje in njeno vsakodnevno funkcioniranje. Mati pogosto ne more razviti ljubezni do otroka, kar povzroča v njej močne občutke krivde.

Še vedno se dogaja, da so občutki sramu in predsodki v zvezi s poporodno depresijo tako močni, da depresivna mati tega ne pove nikomur in trpi sama.

Depresije so pogostejše pri materah, ki so imele težave z zanositvijo, materah, ki imajo težko socialno situacijo ali materah, pri katerih je depresija že v družini. Te matere naj bodo še bolj pozorne na razvoj simptomov, da lahko pravočasno poiščejo pomoč.

Kateri so vzroki, ki lahko privedejo do bolezni ?

Zelo pomembna je preventiva poporodne depresije. Posebno pozornost zaslužijo matere, ki so že prebolele poporodno depresijo, saj je med njimi pogostejša, čeprav ni nujno, da se pri naslednjih porodih pojavi. Pomembna je tudi priprava na porod in starševstvo. Manj pozornosti se še vedno posveča psihološkim spremembam v družini, ki pa so vsaj tako velike kot fiziološke spremembe. Nov družinski član zahteva čustveno zrelost in pripravljenost na spremembe.

Kje ženske lahko poiščejo pomoč?

Zelo pomembno je, da lahko poporodno depresijo dobro zdravimo. Nesmiselno je čakati, da bodo simptomi sami od sebe minili Zdravljenje je odvisno od tipa simptomov in resnosti težave. Če trajajo simptomi dlje kot dva tedna, je vsekakor priporočljiv obisk strokovnjaka.

Že v porodnišnici se ženska lahko pogovori s psihologinjo, ki v primerih blage depresije lahko s pogovorom razbremeni mlade starše in jih usmeri v ustrezno nadaljno pomoč, če je to potrebno.

Kadar je depresija resnejša, tako da že močneje ovira vsakodnevno funkcioniranje, povzroča nespečnost ali izgubo apetita, je priporočljiv obisk psihiatra. Potreben je natančen pogovor, nato pa psihoterapija in po potrebi tudi antidepresiv.

Nezdravljena depresija ima lahko hude posledice tako za mater kot za otroka in družino kot celoto.

Zelo koristne so suportivne skupine za mlade matere, v katerih se zavejo, da s svojimi težavami niso same. Druga drugi so v oporo, izmenjujejo si izkušnje, razvije se občutek solidarnosti in tudi globlja povezanost.

Pri poporodni depresiji je zelo pomembna podpora in skrb svojcev – partnerja, staršev ali pomembnih drugih, ki sodelujejo pri pomoči mladi materi, če pa je potrebno tudi ob pomoči strokovnjakov. Občasno je potrebna tudi družinska ali partnerska psihoterapija.

 

 

 

REKLAMNO SPOROČILO

REKLAMNO SPOROČILO

Skip to content