Kadar zboli otrok, je največkrat prizadeta kar vsa družina. Velika večina otrok tako mlajših kot starejših ne mara obiska pri zdravniku, zato ima marsikateri starš precejšnje probleme pred pregledom. Poskušali vas bomo seznaniti z ukrepi, ki bodo tako otroku kot vam olajšali pregled v ambulanti.

Avtor:Maja Vičič, dr. med.

Otroci imajo zelo dober spomin, zato ne računajte na to, da si ne bi zapomnili obiska pri zdravniku, sploh, kadar je ta povezan z negativnimi čustvi. Pogosto se zgodi, da se zaradi težav in joka, ki je nastal ob prvem pregledu, otroci in posledično tudi starši, bojijo nadaljnjih obiskov pri zdravniku. Ravno zaradi strahu, ki največkrat nastane kot posledica slabega prvega vtisa, je pomembno, da otroka kar se da dobro pripravite na pregled. Pediatri, specialisti, usposobljeni za zdravljenje otrok, so načeloma dovolj vešči, da lahko pregledajo tudi prestrašenega in vznemirjenega otroka, kljub temu pa je veliko bolje, da so tako otroci kot starši kar se da sproščeni.

Pred obiskom ambulante

Pred pregledom je priporočljivo, da se z otrokom na kratko pogovorite. Povejte mu, da boste skupaj obiskali zdravnika, ki ga bo pregledal in poskušal čim prej pozdraviti. Poskušajte delovati pomirjujoče in spodbudno. Nikar ne spreminjajte glasu in ne govorite zaskrbljeno, glasneje ali tišje kot običajno, saj bo otrok že na podlagi intonacije in barve glasu sklepal, da ga pri zdravniku ne čaka nič dobrega. Kljub temu poskušajte paziti, da otroku ne boste lagali. Ne prepričujte ga, da ga pri zdravniku zagotovo ne bo nič bolelo ter da ne bo ostal v bolnišnici, saj bi v primeru odvzema krvi, cepljenja in drugih bolečih posegov otrok posumil v vaše in zdravnikove besede. Bolje je, da se z otrokom odkrito pogovorite o tem, kaj se bo dogajalo pri pregledu, ob tem pa dejstev tudi ne olepšujte pretirano. Povejte mu, kaj ni najbolj prijetno in kaj bi ga lahko bolelo.

Obisk pri zdravniku naj ne bo nek poseben dogodek, zato pretirano dolgi govorni uvodniki prav tako niso najbolj dobrodošli. Z manjšim otrokom se lahko že doma igrate zdravnika in skupaj pregledujeta igračke. Punčkam, plišastim igračkam lahko poslušata srce, tipata trebušček, izmerita temperaturo, obvezujeta roke in noge. Skozi igro bo otrok počasi izgubil strah do zdravnika. V različnih krajih po Sloveniji že več let poteka projekt Medimedo, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) in Društva študentov medicine Maribor (DŠMM). Ideja za projekt je nastala, ko so nemški študentje medicine opazili, da ima vse več otrok zelo negativen odnos do zdravnikov in zdravstvenega okolja nasploh. Študentje medicine mlajšim otrokom (od 4 do 6 let) na prijazen način predstavijo delo zdravnika, in sicer tako, da zbolijo otrokove igračke, ki jih nato skupaj pozdravijo. Otroci se na ta način seznanijo z osnovnimi pripomočki, kot so stetoskop, merilnik krvnega tlaka, palčke za pregledovanje žrela, poleg tega pa tudi sami aktivno sodelujejo pri zdravljenju.

Ker je v čakalnici pogosto gneča, ne pozabite na otrokovo ljubo igračko, krpico ali kak drug njemu drag predmet, ki ga bo med čakanjem na pregled zabaval in pomirjal.

Ena izmed pogostih napak, ki jo tekom vzgoje naredijo starši, je, da zdravnika prikazujejo kot osebo, ki se jo je treba bati. Otroka strašijo s stavki, kot so: »Če ne boš priden, boš dobil injekcijo«. S tem po nepotrebnem vzbujajo strah do zdravniških pregledov. Prav tako otroku ne govorite, da ga bo zdravnik okregal, če ne bo pogoltnil tablete, popil čaja ipd. Opisane vloge se bo zdravnik kasneje zelo težko otresel.

V ambulanti

Izbranega pediatra otrok načeloma že dobro pozna, po vsej verjetnosti je tudi že izgubil strah pred pregledom. Prav tako je pediater seznanjen z vsemi obolenji, ki jih je otrok do sedaj imel, zato je pregled običajno krajši kot pregled v bolnišnici. Izbrani zdravnik tudi ve, kako se je otrok razvijal ter kakšne so njegove psihološke in sociološke sposobnosti.

Četudi je otrok zdrav, se bo z zdravnikom srečeval med rednimi preventivnimi pregledi. Ko pripeljete otroka k zdravniku, poskušajte čim bolj jasno opisati vzrok za vajin prihod. Na kratko opišite, kaj se je z otrokom dogajalo, kdaj so se težave pojavile, kaj jih npr. omili ali poslabša. Bolezenska znamenja poskušajte opisati čim preprosteje in če je mogoče v časovnem zaporedju, kot so se pojavila. Z anamnestičnimi podvprašanji bo zdravnik poskušal priti do diferencialne diagnoze. Med pregledom pustite do besede tudi otroka. Majhni otroci načeloma še ne znajo natančno opisati svojih težav, približno od osmega leta naprej pa naj aktivno sodelujejo pri pregledu.

Med pregledom zdravnik uporablja nekaj osnovnih instrumentov, kot so stetoskop za avskultiranje srca in pljuč, otoskop za pregledovanje zunanjega sluhovoda in bobniča, oftalmoskop za pregled notranjosti očesa, lopatko za pregled ust in žrela ter kladivce za pregled tetivnih refleksov. Največkrat mora bit otrok med pregledom slečen, sicer se lahko spregleda morebitne spremembe na koži in sluznicah. Zdravnik med pregledom otipa bezgavke in tiste organe, ki jih lahko otipa pod kožo (palpacija). S prsti pretrka hrbet, prsni koš in trebušno votlino (perkusija). S stetoskopom posluša (avskultira) srce, pljuča in trebuh. Na koncu pregleda pregleda še ušesa in žrelo, saj je ta del pregleda otroku največkrat najmanj ljub. Pogosto zdravnik izmeri tudi krvni tlak ter se odloči za odvzem krvi in laboratorijsko diagnostiko. Med pregledom bodite z otrokom, mu prijazno prigovarjajte ter ga pohvalite. Nikar ne kažite svojega strahu in žalosti, saj bo te občutke kaj hitro prenesel nase. Četudi vas je strah, poskušajte zadržati jok. Pregled otroka bo zanj prijetnejši, če boste sodelovali z njim, z zdravnikom in z medicinsko sestro. Običajno je, da otrok joka, se brani in izraža nelagodje. V nordijskih državah starši med pregledom zrejo otroku v obraz, ga držijo za roko in mu nežno pojejo.

Pediatri zelo dobro poznajo strahove staršev, zato jim lahko brez skrbi poveste, kar vam leži na duši. Če menite, da niste dovolj dobro razumeli, kar vam je povedal zdravnik, ga brez slabe vesti še enkrat povprašajte, saj boste s tem veliko bolj mirni vi in posledično tudi otrok.

Marec, 2011