Otroci so eden izmed členov družbe, ki v času novega koronavirusa pogosto ostaja prezrt. Zaprtja šol, pouk na daljavo, okrnjene družabne in socialne dejavnosti, je le nekaj dejavnikov, ki so v zadnjem letu in pol močno poglobili stisko številnih otrok. Posledice se bodo negativno odražale tako v socialnem kot tudi psihofizičnem razvoju novih generacij. Morda je ta plat epidemije enako ali bolj skrb vzbujajoča od okužbe same. Večji delež otrok namreč okužbo z novim koronavirusom preboleva brez večjih težav, zapleti so redki.
avtorica: Nika Arsovski
doc. dr. Vojko Berce, dr. med.
S testi se po besedah doc. dr. Vojka Berceta, dr. med., namestnika predstojnika Klinike za pediatrijo in vodje Enote za pediatrično pulmologijo, revmatologijo in alergologijo na UKC Maribor, verjetno potrdi le vsakega petega ali desetega otroka, ki preboleva covid-19, saj ti v večji meri okužbe prebolevajo v domačem okolju.
Kako se okužba z novim koronavirusom najpogosteje odraža pri otrocih?
Za začetek naj povem, da se okužba s covidom-19 pri otrocih odraža z blažjimi simptomi kot pri odraslih. Pri otrocih v povprečju resnično velja trditev, da sama okužba ni nič kaj dosti težja od gripe. Opažamo tudi nekaj razlik med prebolevanjem okužbe pri novorojenčkih in dojenčkih do šestega meseca starosti, ki covid-19 prebolevajo težje kot ostali otroci. Od šestega meseca tja do desetega leta pa okužba običajno poteka blago, pogosto celo brez simptomov. Po desetem letu starosti se v nekaterih primerih že lahko pojavijo težave z dihanjem, dražeč kašelj in bolečine v prsnem košu, a gre tudi tu bolj za redke primere.
Otroci in prebolevanje bolezni covid-19
Zakaj otroci prebolevajo blažje kot odrasli, ni povsem znano. Po eni razlagi naj bi imeli manj receptorjev, na katere se virusi lahko vežejo. Drugi možen razlog je v manj izraženem imunskem odzivu, kar pripomore k ugodnejšemu prebolevanju bolezni. Pri starejših je največja težava ob okužbi prav prekomeren imunski odziv. Ena izmed razlag, zakaj otroci novi koronavirus prebolevajo v blažji obliki, pa je tudi ta, da smo v otroški dobi zelo pogosto izpostavljeni virusom. Otroci tako v nekaj letih prebolijo veliko število virusnih okužb, med njimi tudi s »starimi« koronavirusi, ki so prisotni že desetletja.
Če so tako preboleli katerega izmed teh, se je v telesu ustvarila neke vrste imunost tudi na novi koronavirus. Upal bi si trditi, da obstaja nekaj navzkrižne imunosti. Tudi pediatri na mariborski pediatriji smo preboleli okužbo z novim koronavirusom precej blago, kar bi lahko bila posledica tega, da se vsako leto ob sezoni okužb prekužimo s »starimi« koronavirusi. .
Kateri otroci sodijo med bolj ogrožene pri okužbi s SARS-COV-2?
Starši mi pogosto postavljajo vprašanja, ki se tičejo tveganj za bolj ranljive skupine otrok. Zanima jih, ali so njihovi otroci, sicer astmatiki ali pa bolniki s prirojenimi srčnimi napakami, bolj na udaru za okužbo in njen težji potek. Na mariborski pediatriji doslej izkušenj z večjim tveganjem za ranljive skupine otrok nismo imeli.
Otroci z astmo, s katerimi imam sam stik, so vsi preboleli covid-19 v blažji obliki. Le malo je otrok, ki težje prebolevajo okužbo z novim koronavirusom, sploh če izločimo pri tem težave zaradi čezmernega imunskega odziva oz. večorganski vnetni sindrom. Tvegani dejavniki, ki veljajo za odrasle, pri otrocih nimajo tako velikega pomena.
V svetovnem merilu pa so otroci, ki so zaradi okužbe s covidom-19 potrebovali hospitalizacijo, predhodno imeli pogosteje predvsem srčne hibe, prekomerno težo ali imunske pomanjkljivosti. Nekaj je tudi primerov otrok, ki so jemali zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, zaradi česar je bil ta ob okužbi z novim koronavirusom oslabljen. V nekaterih primerih seveda lahko pride do razvoja večorganskega vnetnega sindroma, za katerega pa ni predhodnih dejavnikov tveganja.
Kakšna je korelacija med večorganskim vnetnim sindromom in covidom-19?
Večorganski vnetni sindrom je nedvomno povezan z okužbo s covidom-19. Naše telo se na okužbo z novim koronavirusom odzove drugače kot pri okužbi z drugimi respiratornimi virusi. Morda naš imunski sistem preprosto še ni adaptiran na covid-19 in je bilo tako v začetku tudi z drugimi virusi, ki so med evolucijo prehajali z živali na človeka. Če se vrnemo k večorganskemu vnetnemu sindromu … Ni torej povsem jasno, kaj sproži nastanek tega sindroma, katere skupine so bolj ranljive. Točne incidence pri otrocih ni. V grobem velja, da se na enega izmed 150 potrjeno okuženih otrok razvije čezmeren vnetni odziv. Razmerje je zagotovo precej višje, saj pri otrocih zaradi blažjega prebolevanja potrdimo le vsak peti ali deseti primer okužbe. Zato se verjetno večorganski vnetni sindrom pojavi pri enem otroku na 1000 okuženih.
Večorganski vnetni sindrom
Pri večorganskem vnetnem sindromu govorimo o čezmernem imunskem odzivu, ki se kaže z visoko vročino, prebavnimi težavami, bolečinami v trebuhu. Odziv namreč praviloma povzroči vnetje črevesja. Prav zaradi teh simptomov ga je preprosto zamenjati za vnetje slepiča, tudi na ultrazvoku je slika lahko podobna. Pri večorganskem vnetnem sindromu je poleg prebavil pogosto prizadeta še koža. Pojavijo se izpuščaji, dlani otečejo, očesne veznice in ustnice pordijo, pride pa lahko tudi do vnetja žrela in povečanih bezgavk. Spremlja ga lahko tudi močan glavobol, pri težji obliki vnetja se lahko pojavijo krči, podobni epileptičnemu napadu. Čez nekaj dni vnetje prizadene srčno mišico, pride do pojava miokarditisa (vnetje srčne mišice) in popuščanja srca, ki pa sta na srečo prehodna in ju je mogoče nadzorovati z zdravili. Poruši se tudi sistem strjevanja krvi.
Prav zaradi vnetja srčne mišice otrokom sledimo tudi po koncu obolenja, podatkov o dolgoročnih posledicah sicer še nimamo, a za zdaj kaže dobro, saj so pri nas vsi uspešno okrevali. Podobne znake smo doslej videvali pri t. i. Kawasakijevem sindromu, kjer gre za vnetje srednje velikih žil. Pojasnila za nastanek tovrstnih vnetij doslej še nismo našli. Razmišljamo v smeri, da so za nastale težave ob okužbi krivi virusi, še večja težava pa je čezmeren odziv imunskega sistema. Prav ta vodi tudi v razvoj večorganskega vnetnega sindroma. Čezmerni imunski odziv zdravimo z zaviralci imunskega odziva, ki sicer zmanjšajo delovanje celotnega obrambnega mehanizma.
Pa gre v vseh zaznanih primerih za težjo obliko vnetja ali obstaja tudi blaga, ki je ni mogoče venomer zaznati?
Res je, ne gre v vseh primerih za težjo obliko vnetja. Imeli smo že kar nekaj nenavadnih kliničnih slik, z nepojasnjeno vročino, bolečinami v trebuhu, vendar ni šlo za okvaro več organov, zato diagnoza večorganskega sindroma ni bila potrjena. Predvidevamo, da je primerov več, le da se vnetje pri številnih odraža z blažjo obliko, večorganski odziv pa je le vrh ledene gore.
Pri večini otrok se večorganski sistem razvije po nekajtedenskem prostem intervalu (brez simptomov), ki sledi okužbi, pri nekaterih otrocih pa se pokaže že med okužbo s covidom-19.
Kako ravnati v primeru, da zaznamo simptome okužbe s covidom-19 pri otrocih?
Priporočam, da najprej pokličete osebnega zdravnika, pediatra, ki vas bo napotil na testiranje s PCR-testom. Samotestiranje ni dovolj in tudi sicer so hitri testi namenjeni za odkrivanje okužb pri otrocih brez simptomov, pozitiven izvid hitrega testa pa je potrebno vedno potrditi še s PCR-testom. Če ta pokaže prisotnost virusa, sledi desetdnevna izolacija.
Otrok velja za obolelega, tudi če imajo ostali družinski člani dokazano okužbo z novim koronavirusom, sam pa ima simptome, značilne za obolenje. Vendar je zaradi potrdila o prebolevnosti bolje, da se bolezen tudi pri otrocih potrdi s PCR-testom. Formalno potrdilo o tem je zelo smiselno, ne le z vidika izpolnjevanja PCT-pogoja za otroke, starejše od 12 let. V primeru kasnejšega cepljenja je namreč protokol nekoliko drugačen, v kolikor sodiš med prebolevnike. Za otroke, ki so tako preboleli okužbo s covidom-19, je dovolj en odmerek cepiva, 6–9 mesecev po preboleli okužbi. Smiselno bi bilo opozoriti, da je dobrodošlo pridobiti potrdilo o prebolelosti tudi za mlajše otroke, saj je mogoče, da bo cepivo kmalu odobreno tudi za otroke, starejše od pet ali šest let.
V zadnjem času je veliko govora o dolgotrajnih posledicah okužbe z novim koronavirusom. Ali tudi pri otrocih opažate pojav t. i. dolgega covida? Kako ga prepoznamo pri otrocih?
Dolgotrajni covid, ki je opredeljen kot okužba s covidom-19, katere simptomi trajajo več kot 12 tednov, je pri otrocih zelo redek pojav. Bistveno redkejši kot pri odraslih osebah, morda se pojavi zgolj pri 1 % primerov okužb pri otrocih. Otroci, ki se ukvarjajo s športom, imajo morda slabšo pljučno funkcijo, tako občutijo simptome, ki jim otrok, ki se s tekmovalnim športom ne ukvarja, morda sploh zaznal ne bi.
Dolgi covid se tudi pri otrocih kaže z utrujenostjo, psihiatričnimi težavami, anksioznostjo, nespečnostjo, glavoboli … Ker so v tem času otroci obremenjeni s šolskimi obveznostmi, veliko je tudi težav zaradi izostankov pouka, je težko ločiti, katere psihosomatske težave se v resnici pojavijo zaradi dolgega covida, katere pa zaradi vseh sprememb v načinu življenja otrok, ki jih prinaša epidemija novega koronavirusa. Otroci v vseh ozirih, če seveda izvzamemo večorganski vnetni sindrom, blažje prebolevajo okužbo. Njihovo cepljenje je smiselno predvsem zaradi zaščite skupnosti, staršev, starih staršev, ne toliko zaradi njih samih. Pri otrocih je (za razliko od odraslih) nekoliko težje izračunati, ali ima cepljenje korist za njihovo lastno zdravje ali gre bolj za korist skupnosti.
