Ocenjevanje stanja novorojenčka po porodu se izvaja od leta 1953 s točkovnim sistemom po Virginiji Apgar. Z oceno preverijo novorojenčkovo srčno akcijo, dihanje, vzdražljivost, mišični tonus ter barvo kože, in sicer eno in pet minut po rojstvu, po potrebi pa tudi deset minut po rojstvu. Ocena po Apgarjevi lestvici se uporablja kot pokazatelj stanja, v kakršnem stanju so novorojenčki, ko se rodijo, nikakor pa ta ocena ni kazalec, na katerega bi se lahko oprli, ko bi poskušali napovedati otrokov bodoči razvoj.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Obrazložitev ocenjevanja

Zaradi potrebe po oceni stanja in napovedi preživetja novorojenčka po rojstvu je od leta 1953 v veljavi točkovni sistem po Apgarjevi lestvici. Po tem točkovnem sistemu ocenjujejo pet pomembnih življenjskih znakov novorojenčka, in sicer srčno akcijo, dihanje, vzdražljivost, mišični tonus in barvo kože. Vsakega od teh znakov se oceni z 0, 1 ali 2. Najvišja možna ocena je torej 10. Novorojenčka ocenjujejo eno in pet minut po rojstvu, po potrebi tudi deset ali petnajst minut po rojstvu. Čeprav v strokovni literaturi ni soglasja, pa nekako velja, da normalno oceno predstavlja seštevek točk, ki je enak ali višji od 7. Oceno pod 7 po petih minutah se upošteva kot eden izmed potencialnih dejavnikov tveganja.

Točkovanje življenjskih znakov po Apgarjevi lestvici nam je pojasnila Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije, iz Enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov v Porodnišnici Ljubljana.

»Nivo zasičenosti hemoglobina s kisikom v prvih minutah po rojstvu raste počasi. V maternici so otroci modrikasti, ker imajo nižjo vsebnost kisika. Ravno prilagoditev na nižjo vsebnost kisika jim omogoča, da zmorejo porod in popadke. Če pa je novorojenček bel, je velikokrat prisotna tudi prizadetost cirkulacije in/ali dihanja in novorojenček praviloma potrebuje bolj agresivne ukrepe reanimacije. Prav tako je novorojenček, katerega koža je bele barve, pogosto tudi hipoton. Zelo redko je otrok samo bel, zraven pa zelo živahen,« pove še Moletova.

Ali je ocena lahko subjektivna?

Ocena po Apgarjevi lestvici ni popolnoma objektivna. Objektivna sta predvsem prva dva pokazatelja, torej srčna akcija in dihanje, ostali trije ocenjevalni znaki pa so bolj odvisni od subjektivne presoje ocenjevalca.

»Testirali so objektivnost ocenjevanja in ugotovili malenkostno razliko povprečne ocene, ki jo da babica, ki je ves čas prisotna pri porodu, ali porodničar, ki je poklican k bolj zahtevnemu porodu. Pediater ponavadi najbolj strogo oceni novorojenčka. Mnenja glede vzdražljivosti, mišičnega tonusa in barve kože so lahko pri istem primeru, a pri različnih ocenjevalcih različna. Nekaj subjektivnosti je pri ocenjevanju vedno prisotno. In še nekaj velja poudariti, na kar je opozorila že sama Virginija Apgar – ocena po Apgarjevi ni kazalec, na katerega bi se lahko oprli, ko bi poskušali napovedati nadaljnji otrokov razvoj. Omenjena ocena se danes uporablja kot pokazatelj stanja, v kakršnem so novorojenčki v prvih minutah po rojstvu,« pove o subjektivni presoji ocenjevalca Helena Mole.

Kaj vpliva na oceno?

Minute prilagajanja na življenje izven maternice so lahko zelo dramatične. Na to, kako se otroček neposredno po rojstvu prilagodi na življenje zunaj maternice, lahko vpliva dogajanje pred ali med porodom, zdravila, ki jih mama dobi med porodom, carski rez, dolg in utrujajoč porod, medenična vstava itd. Zaradi številnih vzrokov se lahko novorojenček počasneje prilagaja in posledično dobi nekoliko nižjo oceno po Apgarjevi. Nima kakšnih hujših okvar, ki bi pomembno vplivale na njegov razvoj, potreboval je le malo več časa in pomoči, da se je prilagodil na življenje zunaj maternice.

Ocena po Apgarjevi se torej uporablja kot pokazatelj, v kakšnem stanju so novorojenčki v prvih minutah po rojstvu, ne moremo pa iz te ocene napovedati, ali bo otrok imel kasneje npr. nevrološke težave in kako se bo razvijal. »Za to obstajajo bolj objektivni pokazatelji – laboratorijske in slikovne metode, kot so denimo določanje pH vrednosti popkovnične krvi, nivo laktata v krvi, ultrazvok glavice, magnetno resonančno slikanje glave in druge metode. V ta namen torej ne moremo uporabiti ocene po Apgarjevi. Se pa kot dejavnik tveganja upošteva oceno po petih minutah, če je nižja od 7. Takrat smo bolj previdni in otroka pozorneje spremljamo,« obrazloži Moletova. Vendar je tudi pri oceni 7 po petih minutah treba upoštevati še druge dejavnike. Novorojenček dobi oceno 6, vendar je to mogoče pripisati temu, da je mama med porodom prejela analgetik. Otroka imajo pod kontrolo, dokler se ne prilagodi povsem, vendar se ne pričakuje kakšnih posledic.

Na to, kako bo novorojenček ocenjen po Apgarjevi lestvici, vpliva tudi njegova gestacijska starost. Če je nedonošenček, je njegovo prilagoditveno obdobje nekoliko daljše. Srčna akcija in dihanje je lahko povsem primerno, a se pri ostalih treh točkah ocena velikokrat nagiba proti 1. Nedonošenčki tudi pogosteje potrebujejo bolj agresivne ukrepe oživljanja.

Citati (1):

»Na to, kako se novorojenček neposredno po rojstvu prilagodi na življenje zunaj maternice lahko med drugim vpliva dogajanje pred ali med porodom, zdravila, ki jih mama dobi med porodom, carski rez, dolg in utrujajoč porod, medenična vstava itd.«

Citati (2):

»Ocena po Apgarjevi se torej uporablja kot pokazatelj, v kakšnem stanju so novorojenčki v prvih minutah po rojstvu, ne moremo pa iz te ocene napovedovati, ali bo otrok imel kasneje npr. nevrološke težave in kako se bo razvijal. Za to obstajajo bolj objektivni pokazatelji – laboratorijske in slikovne metode, kot so denimo določanje pH vrednosti popkovnične krvi, nivo laktata, ultrazvok glavice, magnetno resonančno slikanje glave in druge metode.«

December, 2009