Iščite po prispevkih
Avtorica: Maja Korošak
O vsem tem, pa tudi o dodajanju tekočine, o uporabi klimatskih naprav, in o kopanju smo se pogovarjali z vodjo patronažne službe v Zdravstvenem domu Kranj, Marijo Eržen, ki predava tudi v šoli za starše.
Poglejmo najprej, kako novorojenčka (do starosti enega meseca) oblačimo v stanovanju. Velja pravilo, naj ima vedno oblečeno eno plast več, kot jo imamo sami. Če imamo mi na primer oblečeno majico z dolgimi rokavi, novorojenčku oblečemo dve. Če imamo sami oblečeno majico s kratkimi rokavi in se dobro počutimo, potem našemu naraščaju oblečemo majico oziroma bodi z dolgimi rokavi.
V stanovanju novorojenček in dojenček kapice ne potrebuje. Novorojenčki se najbolje počutijo pri temperaturi v prostoru približno 22 °C. Kasneje, ko dojenček že pridobi telesno težo, je temperatura v prostoru, kjer biva, lahko okrog 20 °C. Za spanje je temperatura v prostoru lahko nekoliko nižja, od 18 do 20 °C, hladnejši prostori za spanje novorojenčkov niso primerni.
Temperatura zraka pri kopanju novorojenčka naj bo 24 °C, temperatura vode pa 37 °C. Temperaturo vode za kopanje preverimo s svojo podlaktjo, lahko pa za to uporabljamo termometer. Ko novorojenčka skopamo, ga oblečemo primerno temperaturi v prostoru. Za kakšno uro mu damo na glavo tudi kapico, poleg tega ga za ta čas zavijemo v tanjšo odejico, da se dobro ogreje.
Ko je vreme lepo, lahko gremo z novorojenčkom v vozičku na sprehod že zelo kmalu po porodu, to je že peti ali šesti dan. Prvi sprehod naj bo kratek, traja od 10 do 15 minut, in čas vsak naslednji dan nekoliko podaljšamo. Odveč je verjetno dodati, da se ven odpravimo v najlepšem delu dneva. Ko so temperature čez dan visoke, pazimo, da z novorojenčkom ne hodimo ven, ko je najbolj vroče. Primeren čas je zjutraj, ko je še bolj sveže, in proti večeru. To velja tudi za dojenčke.
Starši se najpogosteje sprašujejo, kako novorojenčka obleči. Patronažna sestra pove, da imajo nekateri starši zelo dober občutek za to, kako novorojenčka ali dojenčka obleči, veliko pa jih tega občutka nima in običajno so oblečeni preveč. Ven ga odpeljemo v globokem, zaprtem vozičku. Vendar pa vozička pri omenjeni zunanji temperaturi ne zakrivamo s pleničkami – še vedno pogosto vidimo, da so vozički zastrti, vendar to ni dobro oziroma je nepotrebno.
Novorojenček je v vozičku oblečen tako kot za noter, dodamo pa še plišasto jopico in hlačke in ga pokrijemo s tanjšo odejico. Prvi teden ali štirinajst dni glavo novorojenčka pokrijemo s kapico, pozneje to ni več potrebno. Pri tem je pomembno, kako prenesemo otroka iz stanovanja do vozička. Če je temperatura hladnejša ali piha, potem naj ima za tisti čas na glavi bombažno kapico, sicer v vozičku kapice ne potrebuje.
Novorojenčki pogosto jokajo ali so videti nezadovoljni, kljub temu da so siti. Pomembno je, da pomislimo tudi na to, da jim je morda vroče. To preverimo s tem, da novorojenčka potipamo na zatilju. Če je koža na tem predelu vlažna in topla, mu je vroče. V tem primeru mu slečemo eno plast zgornjega oblačila ali pa prostor ohladimo.
Pogosto imajo novorojenčki hladne rokice in nogice, a jih sicer ne zebe. Vzrok temu je še slabo razvita cirkulacija krvi. Pozorni bodimo tudi pri prevozu z avtomobilom. Pomladi že pogosto vklapljamo klimatsko napravo, vendar ni primerno, da je vklopljena, kadar je v avtu novorojenček ali dojenček.
Avto nekoliko shladimo pred vožnjo, med vožnjo pa je klimatska naprava lahko prižgana le zelo malo. Prevažamo ga seveda v lupinici in ko je v njej, je lahko oblečen manj kot pozneje, ko ga iz nje dvignemo.
Če se le da, dojenčkov ne mažemo s kremo z zaščitnim faktorjem, saj ta lahko nadraži občutljivo otrokovo kožo. Najpomembneje je to, da jih ne izpostavljamo močnemu soncu. Poleti, ko je vroče, naj dojenčki in majhni otroci ne bodo izpostavljeni neposrednemu soncu. Bivajo naj v senci. Patronažna sestra svetuje, naj jih od desete ure dopoldan in do četrte ure popoldan umaknejo v notranjost prostorov.
Pomembno je tudi dodajanje tekočine. Izključno dojeni otroci ne potrebujejo dodatne tekočine, saj se zaradi žeje pogosteje dojijo. Ko dojenčku začnemo dodajati gosto hrano ali če je hranjen z mlečno formulo, pa mu dodajamo tudi pijačo. Najboljša je navadna voda iz vodovoda, odsvetuje se voda iz plastenk. Lahko mu dajemo piti tudi nesladkan čaj ali razredčen naravni sok.
Pozorni moramo biti tudi na to, da otroka (pri nobeni starosti) v vročih dneh ne puščamo v avtomobilih. Še vedno se dogaja, da starši gredo po nakupih, otroka pa pustijo v avtomobilu. To se ne sme dogajati – otroka je treba takoj po končani vožnji odnesti iz avtomobila!
Uporaba klimatske naprave ni primerna, saj se otrok lahko prehladi, dobro pa je, da se med daljšo vožnjo večkrat ustavimo in dojenčka vzamemo iz lupinice. Velja, da je lupinica namenjena le transportu dojenčka, nikakor pa ni primerna kot nadomestek ležišča.
Majhni otroci so otroci, stari od enega do treh let. Tudi pri njih oblačenje prilagajamo temperaturi in njihovi telesni dejavnosti. Dokler otrok teka in skače, je oblečen manj, da mu ni vroče, ko se umiri, ga oblečemo glede na vreme in zunanjo temperaturo. Ušesa lahko pred vetrom in hladnim zrakom zvečer zaščitimo le s trakom.
To velja za zunaj. Pred soncem pa naj bodo prav tako zaščiteni s platneno kapico. Notri so majhni otroci oblečeni tako, kot smo mi. Seveda pa med posameznimi otroki obstajajo razlike – nekatere hitreje zebe, drugim je hitro vroče. Te razlike upoštevajmo, čeprav so v tem morda drugačni od nas samih.
Že v maju lahko nastopijo zelo topli sončni dnevi. In zato moramo novorojenčkom, dojenčkom in majhnim otrokom glavico in zatilje pred soncem obvezno zaščititi s platneno kapico. Če je temperatura zraka primerna in močnega sonca ni oziroma smo z njimi v senci, pa tudi platnena kapica ni potrebna.