Iščite po prispevkih
Avtor: Urša Stankovič
Jutranja slabost in bruhanje sta značilna za prvo trimesečje, v četrtem mesecu pa se slabost običajno umiri. To je tudi posledica tega, da ima dojenček že razvite glavne notranje organe. Nosečnica lahko dobi celo naval energije, saj se ji počutje vidno izboljša.
Strije so nadloga, ki prizadane kar 90 odstotkov nosečnic. Zaradi hitrega porasta telesne teže koža razpoka, postane rdečkasta in se rahlo izboči. Strije lahko preprečimo oz. omejimo z zdravo prehrano z dovolj vitamini in minerali. Nosečnica naj uživa dovolj zelenjave, žitaric, pomaranč in polnozrnatega kruha. Ta živila povečajo elastičnost kože. Priporočljive so tudi razne kreme, losijoni in olja proti strijam, ki kožo dodatno navlažijo, ji vrnejo prožnost in nekatere potrebne vitamine. Treba jih je uporabljati že pred nastankom strij, najkasneje pa v četrtem mesecu, in še nekaj časa po porodu. Vendar pa strije niso nevarne niti za nosečnico niti za otroka. Previdnost je potrebna le pri sončenju, ki za razpokano in razdraženo kožo ni priporočljivo.
Da. Telo ves čas nosečnosti pripravlja prsi na dojenje. Pomembno je, da nosečnica svoje dojke čim bolje spozna ter zbere o dojenju čim več informacij. Priporočljivo je tudi, da jih od časa do časa zmasira: da s prsti kroži po bradavici in se pomika od vrha bradavice (kjer začne) do kolobarja. Ena od večjih napak je čiščenje bradavic z alkoholom ali milom, saj jih to le še dodatno izsuši. Najbolje je, da prsi in bradavice po dojenju le speremo s tekočo toplo vodo in jih nato namažemo z vlažilno kremo.
Dobro je tudi, da nosečnica v drugi polovici nosečnosti preveri svoje bradavice, saj so le-te lahko vdrte ali ploske, zaradi česar ima novorojenček pogosto težave pri sesanju. Če so bradavice ploske, je to mogoče popraviti le z nekaj vaje: palca obeh rok pritisnemo na začetek bradavičnega kolobarja, pritisnemo na dojko, hkrati pa palca vlečemo vsaksebi, da se bradavica raztegne. Vajo ponovimo petkrat in palce vsakič postavimo na drug konec kolobarja. Če so bradavice vdrte, se lahko zgodi, da otrok normalno sesa, večinoma pa novopečene mamice težavo rešijo z uporabo t.i. prsne školjke, ki jo namestijo pod nedrček na bradavico.
Gre za presejalni test, ki ga izvede dodatno usposobljen ginekolog med 11. in 14. tednom nosečnosti. Izmeri nuhalno svetlino, tekočino, ki se nabira na zatilju otroka, ker ledvice še niso razvite. Glede na izid testa in ob upoštevanju starosti nosečnice oceni tveganje za razvoj Downovega sindroma, trisomije ter bolezni srca in ožilja pri otroku. Kadar je tveganje visoko, nosečnica opravi še t.i. amniocentezo. Gre za preiskavo, ki zanesljivo pokaže kromosomske nepravilnosti. Ginekolog s pomočjo ultrazvoka z iglo prebode trebušno steno ter vzame vzorec plodovnice. Le-ta pokaže, ali ima otrok Downov sindrom ali druge kromosomske nepravilnosti. Test se običajno opravi v 16. tednu nosečnosti. Podobna preiskava je biopsija horionskih resic, ki jo opravijo v prvem trimesečju. Tudi tu z iglo predrejo trebušno steno in odvzamejo košček horionskih resic posteljice.
Popadki nastopijo nekje med 37. in 42. tednom nosečnosti. Še pred pravimi se lahko pričnejo t.i. lažni popadki ali krči, znani tudi kot Braxton-Hicksovi popadki. Podobni so menstrualnim krčem. Veliko žensk jih zamenja s pravimi, največja razlika med lažnimi in pravimi pa je ta, da pravi nastopajo dokaj enakomerno (v intervalih), medtem ko so lažni popadki neenakomerni ter manj ali celo neboleči, trebuh pa je otrdel. Če se lažni popadki začno pojavljati redno – 10-krat ali večkrat, je najbolje obiskati ginekologa. Proti lažnim popadkom in krčem pomagajo magnezijeve tablete. Na začetku ima nosečnica 2–3 popadke na pol ure, kasneje se začno pojavljati pogosteje, približno na vsakih 5 minut ter trajajo 30–60 sekund. Ob tako pogostih popadkih je treba takoj v porodnišnico.
Epiduralna anestezija je metoda lajšanja bolečin pri porodu. Trenutno je to najuspešnejša in najbolj zanesljiva tovrstna metoda, ki pa jo zaradi zahtevnosti in cene izvajajo le v večjih porodnišnicah. Postopek izvaja anesteziolog, tako da v zunanjo ovojnico hrbtnega mozga zabode cevko, skozi katero vbrizga lokalni anestetik. Ker je ovojnica prepletena z živci, ki prenašajo bolečino iz maternice, na ta način ublažijo porodno bolečino. Časovno mora biti vbrizg anestetika usklajen s popadki in porodom, saj mora biti maternično ustje ob vbrizganju odprto najmanj 5 cm. Če je epiduralna anestezija narejena prezgodaj, lahko upočasni popadke, posledično pa se tudi porod zavleče. Druga nevarnost pri tej anesteziji je prevelik odmerek anestetika. Če se to zgodi, se nosečnici ob porodu zmanjšajo popadki in potreba po pritiskanju, zato se lahko zgodi, da je treba uporabiti vakuum, da se otrok porodi.