Avtor: S. M.
Za zanositev so potrebni trije pogoji: ovulacija, oplojeno jajčece in njegovo ugnezdenje v endometriju. Jajčece mora biti oplojeno ob pravem času – v plodnih dneh. Ti so običajno nekaj dni (3–4) pred ovulacijo in 24 ur po njej. Ovulacija nastopi s sprostitvijo dozorelega jajčeca iz jajčnika. Seveda pa morajo biti zdrave tudi semenčice v semenski tekočini, da je zanositev uspešna.
Prvi znak nosečnosti je običajno izostanek menstruacije, nato pa nastopi utrujenost, jutranja slabost in dojke postanejo bolj občutljive ali celo boleče. Nosečnica postane bolj občutljiva na vonjave. Prvih 12–14 dni po zanositvi se lahko pojavlja blag krvav izcedek iz nožnice, pa tudi malce povišana temperatura in občutek napihnjenosti. Zaradi intenzivnejšega delovanja ledvic je prisotno tudi pogostejše mokrenje.
Da. Pri plodnosti je velik del odvisen od načina življenja. Mnogo dejavnikov je, ki močno vplivajo na plodnost. Pitje alkohola, nezdrava mastna in hitra hrana, kajenje, prevelik stres in obremenitve zmanjšajo možnost uspešne oploditve. Redna rekreacija, zdrava prehrana, sveža hrana, obogatena z vitamini in minerali, ter opustitev nezdravih razvad povečajo možnosti za zanositev.
Prvi pregled pri osebnem ginekologi naj ženska opravi kmalu po zanositvi oziroma v prvih desetih tednih. Zdravnikovo spremljanje zarodka na začetku nosečnosti je pomembno, saj zagotavlja, da nosečnost poteka brez ali s čim manjšimi zapleti. Na prvem pregledu ginekolog nosečnici postavi tudi še druga vprašanja, kot na primer o počutju doma in na delovnem mestu, prebolelih boleznih in navadah. Tako lažje naredi načrt za vodenje nosečnosti. Ginekolog opravi ultrazvok, s katerim se prepriča, ali se je plod pravilno ugnezdil, in oceni trajanje nosečnosti. Nosečnica opravi tudi testa za sifilis in hepatitis B, pregledajo ji kri in urin. Kasneje ginekologa obiskuje enkrat na mesec do konca nosečnosti. Med 11. in 14. tednom nosečnosti opravi nuhalno svetlino, v 20. tednu pa še en ultrazvok.
Zapleti v nosečnosti se zelo razlikujejo. Eden od najbolj neljubih je spontani splav, ki se največkrat pojavi v prvem trimesečju nosečnosti. Večplodna nosečnosti, katere najbolj enostavna oblika je rojstvo eno- ali dvojajčnih dvojčkov, je obravnavana kot tvegana, saj predstavlja za žensko telo veliko večjo obremenitev. Predvsem se poveča tveganje za prezgodnji porod, nepravilnosti pri plodu, zastoj rasti ploda, pojavi pa se lahko tudi slabokrvnost.
Na zaplete med nosečnostjo vplivajo številni dejavniki: starost ženske (rizična je starost pod 18 in nad 35 let), število že rojenih otrok (večja možnost zapletov pri ženskah, ki so že rodile štiri otroke), število spontanih splavov v preteklosti (dva ali več), zapleti pri prejšnjih porodih, uživanje katerekoli substance (alkohol, droge, kajenje, zdravila, …) in različne bolezni nosečnice (sladkorna bolezen, ledvične okvare, akutna obolenja in okužbe, …).
Primerna in zdrava prehrana je za nosečnico ključnega pomena, saj zelo vpliva na njeno počutje. Pomembno je, da ženska v tem času uživa raznoliko in polnovredno hrano. Paziti pa mora tudi na število in velikost obrokov. Nosečnica naj si pripravi več manjših obrokov, priporočljivi pa so tudi različni prehrambeni dodatki.
Potreba po mineralih in predvsem vitaminih se v času nosečnosti precej poveča. Najpomembnejši so vitamin A, ki je nujno potreben za rast otrokovih celic, vitamini iz skupine B (B1, B2, B6, B9, B12) ter vitamina C in D, poleg teh vitaminov pa imajo pomembno vlogo še jod, železo in kalcij. Izredno pomembna je folna kislina (vitamin B9), ki je potrebna za tvorbo krvnih telesc in njihovo pravilno delovanje ter za razvoj osrednjega živčevja pri otroku. Zdravniki svetujejo jemanje te kisline že 3 mesece pred načrtovano nosečnostjo ter še 12 tednov po zanositvi. Vitamin B6 igra pomembno vlogo pri pravilnem razvoju možganov in osrednjega živčevja, pomaga pa tudi proti jutranji slabosti. Vitamina B1 in B2 sta pomembna zgolj zaredi energije, ki jo ženski v času nosečnosti še posebej primanjkuje. Vitamin C je pomemben za razvoj novih tkiv, vitamin D pa je nujen za pravilno delovanje in absorpcijo kalcija v telo ter za rast otrokovih zob in kosti. Poleg vseh potrebnih vitaminov in mineralov naj nosečnica uživa veliko žitaric, mleka in mlečnih izdelkov, jajca, pusto meso ter morske ribe. Izogiba naj se zelo mastni hrani, sladkorju oz. naj s tem nikar ne pretirava. Prav tako naj ne uživa večjih količin pijač, ki so gazirane ali pa vsebujejo kofein (kave, čaji, energijske pijače). Obvezno pa mora nosečnica piti dovolj tekočine.
S starostjo se možnosti za rojstvo zdravega otroka zmanjšujejo. Najbolj primerna starost za zanositev je okoli 24 let, kar velja tako za ženske kot tudi moške. Po 35. letu starosti se možnosti za zdravo zanositev in porod hitro zmanjšujejo, vse do menopavze, ko lahko ženska sanja le še o vnučkih.
Normalno je, da se nosečnica zredi za 10–13 kg. Težo nosečnice ves čas spremlja ginekolog, ki jo ob preveliki ali premajhni teži takoj opozori. Ženske, ki se med nosečnostjo zdravo prehranjujejo in aktivno živijo, odvečne kilograme po porodu običajno hitro izgubijo.
Da. Nekateri zdravniki spolnost v času nosečnosti celo priporočajo, a seveda pod pogojem, da nosečnost poteka brez zapletov.
Čim večja športna aktivnost je priporočljiva, a v mejah normale. Najboljša športa sta hoja in plavanje, a v čisti in ne preveč klorirani vodi, saj v nasprotnem primeru lahko pride do vnetja. Rekreacija med nosečnostjo zmanjša zastajanje vode in težave zaradi krčev v nogah.
Oba, tako moški kot ženska nosita odgovornost, če pri oploditvi ne gre vse po pričakovanjih. V 35 odstotkih je vzrok za neuspešno oploditev pri moškem, v 35 odstotkih pri ženski. Pri ostalih 30 odstotkih pa je vzrok nepojasnjen. Spočetje novega bitja ni tako preprosto, kot si mnogokrat predstavljamo. Tudi če partnerja s plodnostjo nimata težav, je možnost, da bo ženska zanosila že v prvem poskusu, le ena proti tri. Lahko se zgodi, da se, čeprav sta normalno plodna, zanositev zgodi šele po letu dni. Vzrok za to se ponavadi skriva v napačno izbranem času, saj ženska težko »zadane« ravno tiste dni, ko je plodna.