Avtorica: Petra Bauman
Navaden, nezapleten prehlad po navadi ne zahteva obiska zdravnika. Ob povišani telesni temperaturi je treba le-to znižati z uporabo paracetamola, ker lahko zvišana temperatura v zgodnji nosečnosti škodljivo vpliva na razvoj ploda. Paracetamol je varen v vseh obdobjih nosečnosti, v terapevtskih dozah v krajših časovnih obdobjih.
Najpogostejša okužba v nosečnosti, ki zahteva antibiotično zdravljenje, je vnetje sečil.*
Za prva dva tedna po oploditvi, ko ženska še ne ve, da je noseča, velja reakcija »vse ali nič« – močna noksa (biološki, fizikalni ali kemični škodljivi dejavnik, ki lahko izzove škodljive procese ali obolenja, op. a.) zarodek bodisi uniči in do nosečnosti ne pride, ali pa uniči le posamezne celice, ki jih zdrave celice nadomestijo, in nosečnost se normalno razvija, zarodek nima nepravilnosti.
Kasnejše obdobje, 8.–10. teden nosečnosti, je zelo občutljivo, saj se takrat razvijajo organi (organogeneza). Večina se jih razvije v tem času in kasneje samo še rastejo, vendar to ne velja za vse (npr. centralno živčevje, oči, ušesa).
Zdravila praviloma jemljemo takrat, kadar smo bolni in je to potrebno za našo ozdravitev ali preprečevanje poslabšanja pri kronični bolezni. Zdravila, ki so absolutno kontraindicirana v nosečnosti, so redka. Praviloma zdravnik, ki predpiše takšno terapijo, žensko s tem tudi seznani.
Zdravila, ki so za zdravje ženske zaradi njenih kroničnih bolezni nujno potrebna, je treba jemati tudi v nosečnosti, ki naj bo načrtovana, z ustrezno izbranimi zdravili in s prilagojenimi dozami, kar bolnica uredi pri specialistu ustrezne stroke, npr. nevrologu, psihiatru, endokrinologu … Zaradi možnega škodljivega vpliva zdravil na razvoj zarodka priporočamo, da se nosečnica pred jemanjem zdravila posvetuje z zdravnikom.
V Sloveniji uporabljamo ameriško klasifikacijo FDA (Food and Drug Administration) in velja za vsa zdravila, ne samo za antibiotike. Po tej klasifikaciji so zdravila razdeljena v pet skupin (A, B, C, D in X). V skupini A so zdravila, pri katerih kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso pokazale, da bi snov škodovala plodu (npr. folna kislina). V skupini B so zdravila, pri katerih raziskave na živalih niso pokazale škodljivosti, vendar kontroliranih raziskav na ljudeh niso opravili ali so raziskave na živalih pokazale škodljivosti, ki jih kontrolirane raziskave pri ljudeh niso potrdile. To je skupina, ki predstavlja varno izbiro zdravila za nosečnico. Včasih njena bolezen nujno zahteva zdravilo iz skupin C in D – v teh primerih je treba preceniti, ali dobrobit odtehta tveganje. Zdravila iz skupine X so v nosečnosti prepovedana. Klasifikacijo najdemo v registru zdravil, tako da lahko vsak zdravnik za vsako zdravilo, ki ga nosečnici namerava predpisati, tudi antibiotike, preveri primernost.**
V primeru, ki ga navajate, je osebni zdravnik prava izbira. Zagotovo bo znal izbrati za nosečnico in njeno okužbo primeren antibiotik (FDA-klasifikacija).
Med zdravili, ki jih običajno uporabljamo med prehladi in so v prosti prodaji, je za nosečnico varen paracetamol, ki je po FDA-klasifikaciji v skupini B, v sestavljenih zdravilih proti prehladu pa so ob paracetamolu še druge snovi, katerih varnost v nosečnosti ni dokazana ali pa so celo škodljive, zato je bolje, da se jih nosečnica izogiba.
Za ženske s kroničnimi boleznimi je izjemno pomembno predkoncepcijsko svetovanje s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij. Tako sodelovanje nosečnici omogoča, da je njena bolezen v času zanositve kar najbolj optimalno urejena. Pomembno je torej, da je nosečnost načrtovana.
Če zdravilo, ki ga jemlje, pomeni potencialno tveganje za plod, zdravnik specialist, ki jo vodi, ustrezno spremeni terapijo in zdravilo zamenja s takim, ki je primerno za bolnico in ne ogroža ploda, kadar je to mogoče. Na splošno velja pravilo, da je v takih primerih bolje uporabljati starejša in bolj preizkušena zdravila. Uporaba zdravil v nosečnosti je upravičena takrat, ko koristnost za zdravje ženske presega tveganje za škodljivi učinek na plod.
Iz ne tako davne zgodovine so znani primeri škodljivega vpliva zdravil na razvoj ploda – talidomida (pomirjevalo, ki so ga prepovedali leta 1961, op. a.). Od antibiotikov se ve, da so nekateri, npr. tetraciklini, po FDA opredeljeni v skupino D – torej obstaja dokaz o škodljivosti za plod. Tako zdravilo izberemo le izjemoma, ko dobrobit za mater odtehta tveganje za okvare ploda. Antibiotiki so predpisani za zdravljenje določene bakterijske okužbe, okužba pa je lahko že sama vzrok za zaplete, o katerih govorite. Težko je reči, da je vzrok za neugoden izid nosečnosti zdravilo, bolj verjetno je to bolezen, ki smo jo zdravili.
Mehanizem delovanja posameznih teratogenov (ne samo zdravil) na splošno je različen, posledica pa so lahko različne večje ali manjše prirojene nepravilnosti, motnje v delovanju, zastoj v rasti, karcinogeneza in celo smrt zarodka ali ploda.
Materina kri teče v posteljico, zdravila iz nje pa preko posteljice prehajajo v plodov krvni obtok.
Nikakor ne. Antibiotiki so odlično zdravilo in rešujejo življenja. Korist zdravljenja bakterijske okužbe v nosečnosti odtehta potencialno tveganje za škodljive učinke na plod, saj se ob nezdravljeni okužbi lahko le-ta prenese na plod, lahko pride do splava ali mrtvorojenosti.
Zdrav življenjski slog: opustitev kajenja, alkohola, uživanje folne kisline, temeljito pranje sveže zelenjave, izogibanje termično neobdelanega mesa, uživanje veliko tekočine za izogibanje okužbam sečil. Kdaj in kateri antibiotik je potreben, naj odloči zdravnik.
* V nosečnosti so sicer možne prav vse okužbe, s katerimi ginekologi nosečnice tudi seznanijo, prav tako pa jih seznanijo tudi z nasveti, kako se jim izogniti. Nekatere bolezni ginekologi sproti kontrolirajo (sifilis, toksoplazmoza, hepatitis B).
** V skupino B spadajo npr. penicilin, cefalosporini, aztreonam, klindamicin, metronidazol, nitrofurantoin, sulfonamidi, eritromicin, azitromicin. V skupini C so npr. kloramfenikol, ciprofloksacin, ofloksacin, moksifloksacin, klaritromicin, trimetoprim, kotrimiksazol, vankomicin C. Zdravila iz skupine D so tetraciklini in aminoglikozidi.
Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Zgodnji antibiotiki so bili sekundarni metaboliti gliv in bakterij, danes jih večinoma pridobivajo (pol)sintezno. Antibiotiki uničujejo (baktericidno delovanje) ali zavirajo rast in razvoj drugih mikroorganizmov (bakteriostatično delovanje).