Najbolj idealno bi bilo, če nosečnica v vseh devetih mesecih ne bi zbolela, a na to seveda ne moremo računati. Po nekaterih podatkih naj bi 85 odstotkov nosečnic med »drugim stanjem« potrebovalo antibiotik, tudi večkrat. Kateri so bolj, kateri manj škodljivi za plod in kakšne so lahko morebitne posledice, je odgovarjala strokovnjakinja doc. dr. Vida Gavrič Lovrec, dr. med., s Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.

Avtorica: Petra Bauman

Katera so tista stanja (bolezni), zaradi katerih ob nosečnosti ni treba takoj k zdravniku in jih lahko zdravimo sami doma?

Navaden, nezapleten prehlad po navadi ne zahteva obiska zdravnika. Ob povišani telesni temperaturi je treba le-to znižati z uporabo paracetamola, ker lahko zvišana temperatura v zgodnji nosečnosti škodljivo vpliva na razvoj ploda. Paracetamol je varen v vseh obdobjih nosečnosti, v terapevtskih dozah v krajših časovnih obdobjih.

Katere so najpogostejše bolezni, ki spremljajo nosečnice in zahtevajo antibiotično zdravljenje?

Najpogostejša okužba v nosečnosti, ki zahteva antibiotično zdravljenje, je vnetje sečil.^*

V katerem obdobju je embrio najobčutljivejši na kakršne koli zunanje vplive, tudi antibiotike?

Za prva dva tedna po oploditvi, ko ženska še ne ve, da je noseča, velja reakcija »vse ali nič« – močna noksa (biološki, fizikalni ali kemični škodljivi dejavnik, ki lahko izzove škodljive procese ali obolenja, op. a.) zarodek bodisi uniči in do nosečnosti ne pride, ali pa uniči le posamezne celice, ki jih zdrave celice nadomestijo, in nosečnost se normalno razvija, zarodek nima nepravilnosti.

Kasnejše obdobje, 8.–10. teden nosečnosti, je zelo občutljivo, saj se takrat razvijajo organi (organogeneza). Večina se jih razvije v tem času in kasneje samo še rastejo, vendar to ne velja za vse (npr. centralno živčevje, oči, ušesa).

Ali drži, da je vnos kakršnih koli zdravil vsaj na začetku nosečnosti popolnoma odsvetovan, in če da, zakaj?

Zdravila praviloma jemljemo takrat, kadar smo bolni in je to potrebno za našo ozdravitev ali preprečevanje poslabšanja pri kronični bolezni. Zdravila, ki so absolutno kontraindicirana v nosečnosti, so redka. Praviloma zdravnik, ki predpiše takšno terapijo, žensko s tem tudi seznani.

Zdravila, ki so za zdravje ženske zaradi njenih kroničnih bolezni nujno potrebna, je treba jemati tudi v nosečnosti, ki naj bo načrtovana, z ustrezno izbranimi zdravili in s prilagojenimi dozami, kar bolnica uredi pri specialistu ustrezne stroke, npr. nevrologu, psihiatru, endokrinologu … Zaradi možnega škodljivega vpliva zdravil na razvoj zarodka priporočamo, da se nosečnica pred jemanjem zdravila posvetuje z zdravnikom. 

Antibiotikov je veliko vrst, na podlagi česa se ginekologi odločate, katerega predpisati?

V Sloveniji uporabljamo ameriško klasifikacijo FDA (Food and Drug Administration) in velja za vsa zdravila, ne samo za antibiotike. Po tej klasifikaciji so zdravila razdeljena v pet skupin (A, B, C, D in X). V skupini A so zdravila, pri katerih kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso pokazale, da bi snov škodovala plodu (npr. folna kislina). V skupini B so zdravila, pri katerih raziskave na živalih niso pokazale škodljivosti, vendar kontroliranih raziskav na ljudeh niso opravili ali so raziskave na živalih pokazale škodljivosti, ki jih kontrolirane raziskave pri ljudeh niso potrdile. To je skupina, ki predstavlja varno izbiro zdravila za nosečnico. Včasih njena bolezen nujno zahteva zdravilo iz skupin C in D – v teh primerih je treba preceniti, ali dobrobit odtehta tveganje. Zdravila iz skupine X so v nosečnosti prepovedana. Klasifikacijo najdemo v registru zdravil, tako da lahko vsak zdravnik za vsako zdravilo, ki ga nosečnici namerava predpisati, tudi antibiotike, preveri primernost.^**

Ali ginekologi svetujete, da nosečnica ob nekem akutnem stanju (recimo angina) obišče najprej svojega osebnega zdravnika? Na forumih beremo, da marsikatera le-temu ne zaupa in želi takoj do izbranega ginekologa/-inje.

V primeru, ki ga navajate, je osebni zdravnik prava izbira. Zagotovo bo znal izbrati za nosečnico in njeno okužbo primeren antibiotik (FDA-klasifikacija).

Pogoste so virusne infekcije dihal, ki jih praviloma odležimo, antibiotik pa na viruse ne prime tako. Ali se lahko nosečnica sama napoti v lekarno po zdravila v prosti prodaji (ob prehladu)?

Med zdravili, ki jih običajno uporabljamo med prehladi in so v prosti prodaji, je za nosečnico varen paracetamol, ki je po FDA-klasifikaciji v skupini B, v sestavljenih zdravilih proti prehladu pa so ob paracetamolu še druge snovi, katerih varnost v nosečnosti ni dokazana ali pa so celo škodljive, zato je bolje, da se jih nosečnica izogiba.

V primeru, če ženska že pred nosečnostjo jemlje določena zdravila (zaradi alergije, antidepresive, proti astmi, epilepsiji, sladkorni bolezni itd.), se zdravljenje nadaljuje ali se doze zmanjšajo, zdravila spremenijo? Kaj se zgodi, če se morata recimo »križati« antihistaminik in penicilin?

Za ženske s kroničnimi boleznimi je izjemno pomembno predkoncepcijsko svetovanje s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij. Tako sodelovanje nosečnici omogoča, da je njena bolezen v času zanositve kar najbolj optimalno urejena. Pomembno je torej, da je nosečnost načrtovana.

Če zdravilo, ki ga jemlje, pomeni potencialno tveganje za plod, zdravnik specialist, ki jo vodi, ustrezno spremeni terapijo in zdravilo zamenja s takim, ki je primerno za bolnico in ne ogroža ploda, kadar je to mogoče. Na splošno velja pravilo, da je v takih primerih bolje uporabljati starejša in bolj preizkušena zdravila. Uporaba zdravil v nosečnosti je upravičena takrat, ko koristnost za zdravje ženske presega tveganje za škodljivi učinek na plod.

V katerih primerih pa je jemanje antibiotikov za nosečnico vendar lahko usodno, torej da pride do genske okvare, splava …?

Iz ne tako davne zgodovine so znani primeri škodljivega vpliva zdravil na razvoj ploda – talidomida (pomirjevalo, ki so ga prepovedali leta 1961, op. a.). Od antibiotikov se ve, da so nekateri, npr. tetraciklini, po FDA opredeljeni v skupino D – torej obstaja dokaz o škodljivosti za plod. Tako zdravilo izberemo le izjemoma, ko dobrobit za mater odtehta tveganje za okvare ploda. Antibiotiki so predpisani za zdravljenje določene bakterijske okužbe, okužba pa je lahko že sama vzrok za zaplete, o katerih govorite. Težko je reči, da je vzrok za neugoden izid nosečnosti zdravilo, bolj verjetno je to bolezen, ki smo jo zdravili.

Do kakšnih zdravstvenih posledic za plod (oz. kasneje za otroka) lahko vse pride ob neprimernem jemanju zdravil?

Mehanizem delovanja posameznih teratogenov (ne samo zdravil) na splošno je različen, posledica pa so lahko različne večje ali manjše prirojene nepravilnosti, motnje v delovanju, zastoj v rasti, karcinogeneza in celo smrt zarodka ali ploda.

Na kakšen način pride zdravilo do ploda?

Materina kri teče v posteljico, zdravila iz nje pa preko posteljice prehajajo v plodov krvni obtok.

Nas mora biti strah antibiotikov v nosečnosti?

Nikakor ne. Antibiotiki so odlično zdravilo in rešujejo življenja. Korist zdravljenja bakterijske okužbe v nosečnosti odtehta potencialno tveganje za škodljive učinke na plod, saj se ob nezdravljeni okužbi lahko le-ta prenese na plod, lahko pride do splava ali mrtvorojenosti.

Za konec še kakšen splošen nasvet za zdravo nosečnost in izogibanje antibiotikom.

Zdrav življenjski slog: opustitev kajenja, alkohola, uživanje folne kisline, temeljito pranje sveže zelenjave, izogibanje termično neobdelanega mesa, uživanje veliko tekočine za izogibanje okužbam sečil. Kdaj in kateri antibiotik je potreben, naj odloči zdravnik.

* V nosečnosti so sicer možne prav vse okužbe, s katerimi ginekologi nosečnice tudi seznanijo, prav tako pa jih seznanijo tudi z nasveti, kako se jim izogniti. Nekatere bolezni ginekologi sproti kontrolirajo (sifilis, toksoplazmoza, hepatitis B).

** V skupino B spadajo npr. penicilin, cefalosporini, aztreonam, klindamicin, metronidazol, nitrofurantoin, sulfonamidi, eritromicin, azitromicin. V skupini C so npr. kloramfenikol, ciprofloksacin, ofloksacin, moksifloksacin, klaritromicin, trimetoprim, kotrimiksazol, vankomicin C. Zdravila iz skupine D so tetraciklini in aminoglikozidi.

Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Zgodnji antibiotiki so bili sekundarni metaboliti gliv in bakterij, danes jih večinoma pridobivajo (pol)sintezno. Antibiotiki uničujejo (baktericidno delovanje) ali zavirajo rast in razvoj drugih mikroorganizmov (bakteriostatično delovanje).