Porod prinese nekaj najlepšega – novo življenje, novorojenčka, hkrati pa lahko ta čudoviti dogodek spremljajo tudi nekatere neprijetnosti. Marsikatera mama se po porodu ne počuti najbolje, saj jo lahko bolijo šivi, ima občutljive dojke, njeni hormoni divjajo … Prav je, da se ženske pred porodom zavedajo tudi manj prijetnih posledic le-tega in se nanje nadvse dobro pripravijo. Po besedah sogovornice Lucije Resman, dr. med., specialistke ginekologije in porodništva, iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj je materinstvo res najlepša izkušnja, čeprav lahko novopečeno mamo doletijo spremembe, na katere ni vnaprej pripravljena.

Avtorica: Katja Štucin

Za začetek nanizajva tiste manj prijetne posledice, ki se lahko pri materah pojavijo po naravnem porodu.

Po vaginalnem porodu se lahko pojavi velika utrujenost, prisotne so lahko bolečine v vseh mišicah, mlada mama ima boleč in občutljiv presredek, tudi hemoroide.

Nič nenavadnega ni, če ima ženska po porodu težave z zadrževanjem vode, blata in plinov, uriniranje je lahko pekoče, možno je pretirano potenje. Lahko se pojavljajo tudi bolečine v sramnični kosti, v medenici. Pri novopečenih mamicah je zelo pogosta neprespanost, hormonsko odvisno nihanje razpoloženja, poporodna otožnost, jokavost, nekatere pa nepričakovano doleti tudi hud glavobol kot zaplet ob porodnem lajšanju bolečin z epiduralno analgezijo.

V tem okviru velja izpostaviti, da se lahko pri mamicah pojavi poporodna depresija, o kateri moramo govoriti in nikakor ne smemo dopustiti, da je to še naprej tabu tema. Prav je, da okolica zazna znake in takšni posameznici čim prej pomaga. Kateri pa so ti znaki?

Res je, duševno nihanje oziroma motnje razpoloženja po porodu so težave, o katerih moramo govoriti. Še posebej moramo biti pozorni pri tistih mamah, ki so imele duševne težave že pred nosečnostjo ali med njo, saj je poporodni čas zanje še posebej ranljivo obdobje. Gre namreč za najlepše in hkrati najbolj stresno obdobje v življenju. Mame, ki so doma z dojenčkom pretežen del dneva same, brez dodatne podpore in pomoči družine, se težje spopadajo z vsakodnevnimi izzivi, ki jih prinaša prihod novega družinskega člana.

Sodobna družba je žal vedno bolj naravnana prav v smer socialne izolacije mamic, le malo jih ima ob sebi svojo mamo, sestro ali taščo, ki so tradicionalno poskrbele za to, da je mamica po porodu čas lahko namenila sebi in svojemu otroku ter uspešno okrevala. Tudi mediji pogosto sporočajo, da se v času materinstva ženska počuti predvsem srečno, izpolnjeno, o drugih plateh tega obdobja se govori premalo. Mamice, ki se čutijo nezadovoljne, preutrujene, brez veselja, ki imajo motnje spanja, ki vztrajajo dlje kot le nekaj tednov, naj čim prej poiščejo pomoč, ravno tako naj bodo na te spremembe pozorni vsi, ki z mladimi mamicami prihajajo v stik na drugih področjih.

Preberite tudi prispevek: Poporodna depresija – ABCzdravja.si

Poudarili sva možne duševne posledice, posledica poroda pa so lahko tudi telesne, med drugim pride do bolečih dojk. V kakšnih primerih?

Pravzaprav pravilna tehnika dojenja ne bi smela biti za mamo nikoli boleča, lahko pa je boleče pristavljanje in odstavljanje novorojenčka, dokler se bradavice ne privadijo na novo funkcijo in se utrdijo. Bolečine v dojkah v času dojenja so lahko posledica zastoja v iztekanju mleka iz dojk, ragad ali razpok prsnih bradavic, lahko pa tudi gnojnega vnetja dojke, ki ga imenujemo mastitis. Slednje obolenje spremljajo splošni sistemski znaki okužbe, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih in slabo počutje.

Prizadeta dojka je v primeru mastitisa na dotik boleča, vroča, pordela, v njej se pojavi napetost, lahko opazimo tudi gnojni izcedek iz bradavice. Mastitis, ki se lahko pojavi kadar koli med dojenjem, zdravimo z ustreznimi antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik, potrebni pa so tudi počitek, uživanje zadostne količine tekočin, ustrezna nega dojk. Dojenje se kljub vnetju lahko nadaljuje, nikakor ni odsvetovano.

Mamice opozarjamo na znake zastajanja mleka v dojkah oziroma na zastojne dojke in jih učimo pristopov, s katerimi lahko poskušajo preprečiti napredovanje manjših težav v mastitis. Običajno svetujemo tople obkladke ali prhanje pred podojem, redno pristavljanje dojenčka k dojki in hladen tuš ali obkladke po dojenju. Ustrezno skrb posvečamo vzdrževanju higiene rok in negi prsnih bradavic.

Pred porodom se svetuje masaža presredka, da tkivo postane bolj elastično, mehkejše. Kljub temu pa včasih pride do raztrganine presredka. Koliko časa se zdravijo vaginalni šivi?

Presredek je ob vaginalnem porodu najpogosteje poškodovan del porodne poti. Prerez presredka oz. epiziotomija je bil včasih skoraj standarden postopek, danes pa je drugače. Številke nihajo med posameznimi porodnišnicami, povsod pa delež pada. V naši porodnišnici (Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj) smo v lanskem letu napravili epiziotomijo le pri 8,25 % porodov, nekaj več je bilo raztrganin presredka, ki pa so običajno manjše in mnogo manj boleče. Vsako poškodbo presredka oskrbi zdravnik v lokalni anesteziji, rane se celijo od 10 do 14 dni, vsi šivi pa razpadejo sami. Pomembno je, da skrbimo za rano z rednim prhanjem, jo ohranjamo suho, uporabljamo higienske vložke … Ob prerezu presredka svetujemo razbremenjevanje področja z obroči za sedenje in počitek v bočnem položaju.

Nekaj časa po porodu spolni odnosi niso priporočljivi. Kako je s tem? Lahko pride po porodu do pomanjkanja libida? Kako je z vlažnostjo nožnice po porodu?

Vlažnost nožnice po porodu je zmanjšana, predvsem imajo s tem težave doječe matere. Zaradi tvorbe mleka se pri njih poveča tvorba prolaktina, zmanjša se raven ženskih spolnih hormonov, ki sicer skrbijo za primerno stanje nožnice, zato je sluznica nožnice v stanju, kot je v menopavzi. Suha nožnica lahko povzroči pekoč občutek, srbečico, otežene spolne odnose, iz istega razloga pa lahko pride do znižanega libida. Spolni odnosi so manj zaželeni pri mladih mamicah tudi zaradi utrujenosti, skrbi za zdravje zase in novorojenčka.

Za kakovostno spolnost je potrebna tudi dobra samopodoba, kar je pri mamah zaradi poporodne postave in sprememb lahko težava, telo je namreč drugače oblikovano, mišice medeničnega dna so šibkejše, občutki v nožnici so lahko drugačni od tistih, ki jih je bila vajena pred porodom, lahko tudi na račun prizadetega presredka zaradi prereza ali raztrganine. Za zadovoljstvo v spolnosti po porodu je predvsem potreben čas in odprt, sočuten partnerski odnos.

Spremembe na dojkah in v nožnici so nekako logične, včasih pa spremljajo novopečene mamice tudi bolečine v križu. Zakaj?

Bolečine v križu so lahko posledica nepravilne drže, ki se je razvijala že med nosečnostjo, oslabljenih mišic trebušne stene in diastaze premih trebušnih mišic oziroma rektusov. Pojavijo se lahko tudi zaradi pogostega dvigovanja dojenčka ali nepravilne drže mamice med dojenjem. Svetujemo upoštevanje navodil bolnišničnih fizioterapevtov, ki mamice obiščejo po porodu. Vaje za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic naj izvajajo postopno, odsvetujemo jim takojšnjo polno dejavnost, predvsem izvajanje trebušnjakov. Če težave vztrajajo in se ne izboljšujejo, se priporoča nadaljnja fizioterapevtska obravnava ali napotitev na pregled k specialistu ortopedije.

Ena od neugodnih poporodnih spremljevalk je lahko še uhajanje urina. Obstajajo vaje, ki jih je res dobro izvajati po porodu, kajne?

Uhajanju urina so predvsem izpostavljene ženske, ki so rodile vaginalno. Že v porodnišnici se tako porodnicam svetuje izvajanje keglovih vaj. To so vaje za krepitev mišic medeničnega dna, ki se res lahko izvajajo takoj po porodu, pomembno pa je, da se postopno stopnjujeta moč in intenziteta. Prav tako je pomembno, da mame ne izgubijo upanja vase, kadar uhajanje urina vztraja dlje časa. Naj poudarim, da lahko samo z rednimi in pravilnimi vajami v roku enega leta težave z inkontinenco povsem odpravimo pri večini mladih žensk.

Nekaj časa po porodu se ženska lahko sooči tudi s povečanim obsegom izpadanja las. Kako to?

V uvodu ste že omenili hormone, ki nam včasih lahko malo ponagajajo. V bistvu je tako, da nosečnostni hormon – progesteron med nosečnostjo zavira izpadanje las, zato večina nosečnic uživa v gostih in sijočih laseh, po porodu pa raven progesterona pade, posledično izpadejo tudi tisti lasje, ki bi morali že prej, ampak nam niso. Kadar je izpadanje las pretirano in traja dlje časa po porodu, je potrebna dodatna obravnava, predvsem je na mestu pregled delovanja žleze ščitnice. Avtoimunske bolezni ščitnice so pri nas pogoste in se lahko kažejo na mnogo načinov. Po porodu je frekvenca vseh avtoimunskih bolezni višja kot sicer, verjetno na račun spremenjene imunosti matere med nosečnostjo.

Veliko posameznic se po nosečnosti spopade tudi z odvečnimi kilogrami. Mnoge mamice jih nekaj izgubijo že v času dojenja, vendar jih pogosto ostane nekaj preveč. Mamice sicer po navadi na prvo mesto postavijo svoje malčke, kdaj pa je vendarle pravi čas, da se ženska posveti tudi svojim kilogramom? Vemo, da čezmerna telesna teža lahko vpliva na marsikatero bolezen.

Čezmerna telesna masa je dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, poslabša možnost spontane zanositve v prihodnosti … Pa vendar bi si mama morala pustiti toliko časa, kot je nosečnost trajala, da se telo vrne v normalno prednosečnostno stanje. Obdobje dojenja ni ustrezen čas za hitre in zelo restriktivne diete, lahko pa izberemo nov, bolj zdrav življenjski slog. Zdravi življenjski vzorci morajo biti taki, da jih lahko vzdržujemo na dolgi rok.

Poudarjam, da je treba skrbeti za redno zdravo prehrano, ki naj bo raznovrstna. Zaužiti moramo dovolj sadja in zelenjave, če se le da, naj bo sezonska, lokalne pridelave, ob tem popiti dovolj tekočine, najbolje vode, in si privoščiti zadosti spanja. Sprva bo ustrezna vadba za mamice dolg sprehod z vozičkom, ki bo koristil tako njim kot njihovim malčkom. Je pa res morda to obdobje tudi pravi čas, ko se mama in oče lahko odpovesta kakšni slabi razvadi, ki vpliva na njunega potomca, in je njegov prihod lahko dodatna motivacija za spremembo načina življenja.

Do zdaj smo govorili o posledicah po naravnem porodu, kaj pa, če govoriva o carskem rezu. Gre namreč za operativni poseg. Koliko časa traja okrevanje po njem?

Okrevanje po vsaki operaciji traja vsaj šest tednov, da se tkiva popolnoma zacelijo, pa od tri do šest mesecev. V vmesnem času ima lahko mama težave z bolečinami v rani, kjer je bil kirurški rez, tam slabše čuti dotik ali občuti mravljinčenje. Da ne bi prišlo do kile trebušne stene, odsvetujemo izvajanje športnih dejavnosti vsaj tri mesece. Tudi blažja telovadba ni priporočljiva. Ob carskem rezu je pogosta nekoliko večja izguba krvi, zato so mamice pogosteje kot po vaginalnem porodu slabokrvne in posledično še bolj utrujene.

Če je bil carski rez že vnaprej planiran, mama ni izkusila porodnih popadkov, zato ima lahko posledično večje težave z dojenjem. Na vzpostavljanje dojenja namreč vplivajo hormoni, ki se sproščajo med naravnim porodom. Začetne težave z vztrajnostjo in trudom seveda minejo. Mame, ki so rodile s pomočjo carskega reza, so bolj izpostavljene tvorbi strdkov v venah spodnjih okončin, zato si morajo nekatere po porodu s pomočjo injekcij vbrizgavati zdravilo v podkožje. Lahko pa jih doleti tudi vnetje rane.

Zaradi vsega omenjenega, pa še bi lahko naštevali, naj poudarim, da carski rez zagotovo ni lažji način poroda, zato morajo zanj obstajati tehtni razlogi v prid zdravju matere in njenega novorojenčka. Delež porodov s carskim rezom v svetu in pri nas hitro narašča, posledice, kar pomeni včasih tudi težje zdravstvene zaplete, pa posledično tudi.

Kakšna so priporočila za kontracepcijo po porodu? Obstaja namreč priporočljiv razmik med enim in drugim otrokom.

Res, obstajajo priporočljivi razmiki med porodi. Pri carskem rezu toplo svetujemo, da ženske ne zanosijo v letu in pol do dveh po porodu.

Če mine dovolj časa in so izpolnjeni nekateri drugi pogoji, lahko prihodnjič rodijo vaginalno, sicer pa je tveganje za vaginalen porod včasih preveliko in bodo tudi naslednjič potreben carski rez.

Vsekakor je po porodu dobro razmišljati tudi o kontracepciji. Matere, ki polno dojijo in ob tem nimajo menstruacij, imajo relativno dobro zaščito brez dodatne kontracepcije približno prvega pol leta. Če pa ne dojijo ali bi želele bolj gotovo metodo kontracepcijo, kot je samo dojenje, pa je dobro, da na pregledu pri izbranem ginekologu šest tednov po porodu spregovorijo o svojih željah. Ginekolog bo s pregledom ugotovil, ali so rodila spet v normalnem stanju, v tem primeru lahko že vstavi v maternico intrauterini vložek ali sistem, ki je zanesljiva povratna dolgotrajna metoda kontracepcije. Če pa so želje ženske drugačne, bosta zagotovo našla metodo kontracepcije, ki jo bo par uspešno lahko uporabljal do prihodne želene nosečnosti.