Koža novorojenčka je tako mehka in tako dišeča, z rastjo otroka pa se spreminja tudi koža. Otroška koža je sicer občutneje tanjša kot koža odraslega, je bolj prepustna in posledično bolj občutljiva na vplive iz okolja, tudi izsušitev. Tako zahteva prav posebno skrb in nego, pa tudi previdnost, sploh ob pojavu nekaterih kožnih sprememb. Več o otroški koži in neprijetnih kožnih težavah pa si preberite v spodnjem prispevku.

Avtorica: Nika Arsovski

Novorojenčkova koža je tako kot pri odraslih sestavljena iz treh plasti: povrhnjice, usnjice in podkožja, sta pa prvi dve pri dojenčkih slabše povezani kot pri odraslih. Površino kože prekriva plast odmrlih kožnih celic, ki skupaj z maščobami v koži ustvarjajo bariero, ki naš največji organ ščiti pred zunanjimi vplivi. Že nekaj dni po rojstvu se pH vrednost kože zniža pod vrednost pet, zaščitni kislinski plašč pa ovira rast patogenih organizmov. Z rastjo otroka se pH vrednost ponovno dvigne v nevtralno območje, kasneje v odrasli dobi pa se ponovno ustali pri 4,2–4,5 pH. Tudi aktivnost lojnic v koži se skozi faze odraščanja spreminja.

Žleze znojnice in lojnice so ob rojstvu pogosto manj aktivne kot kasneje, v nekaterih primerih pa lahko tudi bolj, zaradi delovanja materinih hormonov. Zmanjšano delovanje kožnih žlez lojnic se pri otrocih sicer kaže v manjši vrednosti kožnih maščob, zaradi česar je otroška koža pogosto bolj suha. Zaradi pomanjkanja maščob v koži in oslabljene funkcije zaščitne pregrade koža težje zadržuje vlago, zaradi občutljivosti pa postane bolj dovzetna za zunanje škodljive dejavnike. Poleg omenjenih razlik je otroška koža za kar polovico tanjša od odrasle, tudi manj poraščena in manj pigmentirana.

Atopijski dermatitis

Občutljiva otroška koža je pogosto na udaru kožnih bolezni, ki se skozi različne faze odraščanja spreminjajo. Nekatere se pojavljajo izključno pri novorojenčkih in dojenčkih, te so po večini prehodnega značaja, spet druge imajo mnogo skupnega s kožnimi boleznimi odraslih. V prvih mesecih po rojstvu na obrazu dojenčkov pogosto opazimo drobne rumene bunkice, to so lojnice, ki zaradi prenesenih materinih hormonov pospešeno izločajo loj.

Če so bunkice bele in bolj čvrste na otip, pa gre za keratinske ciste, ki izginejo že po nekaj tednih. Pri predšolskih otrocih bolezni pogosto spremljajo rdečkasti izpuščaji na koži, ki po nekaj tednih spontano izzvenijo, za šolske otroke so bolj značilne nalezljive kožne bolezni, pa tudi glivične okužbe. Med najpogostejše kožne bolezni v otroški dobi sodi atopijski dermatitis. »To je ena izmed najpogostejših kožnih bolezni v otroški dobi in se pojavi do prvega leta starosti v 60 %, do petega leta starosti pa pri 85 % bolnikov,« opozarja dermatologinja Irena Peteln, dr. med., z Oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor.

Srbečica, suha, pordela koža

Atopijski dermatitis je kronična kožnovnetna bolezen, pri kateri gre za preplet številnih dejavnikov, ki vplivajo tako na njen nastanek, potek in poslabšanje. Gre predvsem za genetske in okoljske dejavnike, povezane z oslabljeno kožno bariero, imunskim odzivom, alergeni, tudi iritacijo kože in duševnim stresom. Prepoznamo ga kot suho, pordelo, srbečo in razdražljivo kožo, pojavita se lahko tudi skelenje in pekoča bolečina.

S praskanjem simptome le še poslabšamo, kožo pa lahko poškodujemo in celo okužimo. Nekateri posamezniki so bolj nagnjeni k razvoju atopijskega dermatitisa, saj se koža od človeka do človeka razlikuje bodisi glede na debelost, širino zaščitne pregrade, aktivnost lojnic itd. Atopijski dermatitis vsekakor ni nedolžna težava, zato ob prvih znakih obiščite izbranega zdravnika, ki bo otroku predpisal ustrezno zdravljenje, prav tako poiščite strokovno pomoč, če se s terapijo bolezenski znaki ne umirijo.

S pravilno nego kože lahko stanje kaj hitro stabiliziramo, prav tako je treba slediti navodilom izbranega otroškega dermatologa. Za zdravljenje se najpogosteje uporabljajo lokalni kortikosteroidni pripravki in topikalni imunomodulatorji, ki umirjajo srbečico in delujejo protivnetno.

Miliaria je najpogostejša v prvih mesecih po rojstvu

Poleg omenjenega atopijskega dermatitisa imajo mlajši otroci pogosto težave tudi s seboroičnim dermatitisom, ki se pojavlja predvsem v področju lasišča in na obrazu. »Pri seboroičnem dermatitisu ločimo infantilno in odraslo obliko. Infantilna oblika se pojavi v prvih treh mesecih življenja in nato samodejno izzveni do prvega leta starosti ali pa se klinična slika postopno spremeni v prid atopijskega dermatitisa,« pojasnjuje dermatologinja.

Seboroični dermatitis prepoznamo po debelih mastnih luskah na pordeli koži, ki se pojavijo na mestih z veliko lojnicami. Če se zaradi pospešenega znojenja zamašijo izvodila znojnic, se po telesu pojavijo drobni rdeči ali prozorni mehurčki. Spremlja jih srbečica. Ta pojav imenujemo miliaria in kot pojasnjuje sogovornica, gre za kožno bolezen, ki prizadene v večji meri najmlajše: »Miliaria je pogosta predvsem v obdobju novorojenčka in je posledica zamašitve izvodil žlez znojnic, npr. zaradi vlažnega, vročega okolja ali premastnih krem.

Poznamo miliario kristalino, kjer so prisotni številni drobni mehurčki belkaste do kožne barve, in miliario rubro, kjer so bunčice rdeče zaradi vnetja in zapore izvodil globlje v koži in srbijo. Poleg novorojenčkov lahko miliario razvijejo tudi otroci in odrasli, predvsem v vročem in vlažnem okolju.« Poleg omenjenih kožnih bolezni otrokom lahko težave povzročajo tudi infekcijske bolezni, kot je krastavost (impetigo), pa tudi glivične okužbe z mikrosporijo na čelu. Koža od šestega leta naprej postaja vse bolj podobna koži odraslih. S puberteto postanejo lojnice zaradi hormonskih sprememb še bolj aktivne, zato imajo številni najstniki težave z mozoljavo in mastno kožo.

UV-sevanje je najmočnejše med 11. in 16. uro

Otroško kožo je treba ustrezno zaščititi tudi pred zunanjimi dejavniki, kakršna sta mraz in veter. Prav tako ne pozabite na nego otroške kože v poletnih mesecih, ko je zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom, močnejšemu potenju in slani vodi še bolj na udaru. »Najučinkovitejša zaščita otroške kože je izogibanje soncu, ko je UV-sevanje najmočnejše, to je med 11. in 16. uro. Prav tako naj ne bi izpostavljali neposrednemu soncu otrok do prvega leta starosti.

Optimalna zaščita kože je z oblačili in pokrivali. Priporočajo se zračna, gosto tkana oblačila, pokrivala s širokimi krajci in kakovostna sončna očala. Kožo, ki ni zaščitena z oblačili, je treba namazati s sončno kremo, ki ščiti pred UVB- in UVA-žarki, s faktorjem najmanj 30. Sončna krema se nanese po navodilih proizvajalca približno 30 minut pred izpostavitvijo soncu in nanos se obnovi na dve uri, po potenju, kopanju ali prhanju,« svetuje dr. Irena Peteln, obenem velja dodati, da so najprimernejše neodišavljene vodoodporne kreme z mikropigmenti, ki na koži ustvarijo tanek zaščitni film.

Če na otrokovi koži opazite reakcijo na kremo, se o primerni zaščiti posvetujte z izbranim zdravnikom. Starši se moramo v poletnih dneh zavedati, da lahko otroka opeče tudi v oblačnem vremenu, saj UV-žarki prehajajo skozi oblake in se odbijajo od površine. Otroka zaščitimo tudi pred zadrževanjem v senci, saj se žarki lahko odbijajo od bližnjih površin.

Poleti izbirajmo lažje teksture krem

Občutljiva otroška koža zahteva ustrezno nego in primerne kozmetične izdelke. Z njimi lahko ustrezno negujemo še tako suho otroško kožo in s tem okrepimo zaščitno pregradno funkcijo kože. Redna uporaba negovalnih mazil pri dojenčkih od rojstva do šestega meseca starosti se je namreč po raziskavah izkazala za izjemno učinkovito, saj so znanstveniki zaznali zmanjšano občutljivost na alergene in zmanjšano tveganje za pojav atopijskega dermatitisa.

Pravilna in dosledna nega kože je tako ključnega pomena, prav tako tudi sama izbira negovalnih izdelkov. »Veliko kožnih bolezni se v poletnem času izboljša, npr. luskavica in atopijski dermatitis. Še vedno je pri atopijskem dermatitisu kot tudi pri marsikateri drugi kožni bolezni potrebna redna nega kože, vendar poleti izbirajmo nekoliko lažje in ne tako mastne teksture, kot jih uporabljamo v hladni polovici leta,« zaključuje dermatologinja. Starši bodite svojim malčkom dober zgled in tudi sami upoštevajte nasvete za zaščito pred soncem. Dobre navade iz mladosti namreč prispevajo k dobrim navadam in primerni negi kože v kasnejših letih.

»Veliko kožnih bolezni se v poletnem času izboljša, npr. luskavica in atopijski dermatitis. Še vedno je pri atopijskem dermatitisu kot tudi pri marsikateri drugi kožni bolezni potrebna redna nega kože, vendar poleti izbirajmo nekoliko lažje in ne tako mastne teksture, kot jih uporabljamo v hladni polovici leta.«

ABC

A Atopijski dermatitis je ena izmed najpogostejših kožnih bolezni v otroški dobi.

B Poleg novorojenčkov lahko miliario razvijejo tudi otroci in odrasli, predvsem v vročem in vlažnem okolju.

C Otrok do prvega leta starosti ne izpostavljajte neposrednemu soncu.