Oh, ti nadobudni malčki – kako radi jih imamo! A pri vstopu v vrtec nastopi zanje in za nas, starše, naporno obdobje nenehnega obolevanja. Vsaj tako se nam včasih zazdi. A obolenja so v vrtcih, kjer so otroci blizu skupaj, neizbežna. Vprašanja glede jesenskih in drugih obolenj, na katera ste si vedno želeli odgovorov, smo za vas postavili mi. Pri tem nam je pomagala Tatjana Grmek Martinjaš, dr. med., spec. pediatrije, spec. šolske medicine, ki je tudi vodja Zdravstvenega varstva predšolskih otrok, šolskih otrok in mladine ZDL Enote Center in vodja Pediatrične nujne medicinske pomoči.

Avtorica: Andreja Hergula

Zdi se, kot da bi malčki dandanes pogosteje zbolevali za jesenskimi obolenji kot pred nekaj desetletji. Je res tako?

Obolevanje v jesenskem in zimskem času je enako, kot je bilo v prejšnjih letih in desetletjih. Novi vrtčevski otroci pač prvič vstopajo v vrtec septembra kot nepopisan list, kar se tiče bolezni. Po obdobju varnega zavetja doma, brez stikov z obolelimi, vstopijo v kolektiv, kjer zadostuje le en sam okužen ali obolel otrok, da se okužba prenese med vse ostale.

Običajno je tako, da prvo jesensko/zimsko leto obolevajo zelo veliko, v povprečju dobijo 8‒11 virusnih okužb letno, do tretjega ali četrtega leta pa zbolevajo vedno manj.

Katera obolenja so značilno »vrtčevska«?

Značilno vrtčevske so vse virusne in nekaj bakterijskih okužb, ki se prenašajo kapljično ali z dotikom. Takšne so vsa prehladna virusna obolenja, črevesne okužbe, angina. Seveda sem spadajo tudi težke bakterijske okužbe, npr. meningitis.

Je stanje, ko jeseni pridemo v skupino otrok v vrtcu in jih večina pokašljuje ali jim curlja iz noska, običajno? So takšni otroci lahko v vrtcu (če nimajo povišane telesne temperature, le pokašljujejo)? Je treba to vzeti bolj resno?

Prehladna virusna obolenja so najpogostejše bolezni vrtčevskih otrok. Če prehlad poteka brez povišane telesne temperature, se pozdravi sam v tednu dni. Velja, da otrok brez povišane telesne temperature in zapletov ne potrebuje pregleda pri zdravniku. Prav tako tudi ni potrebno, da ostane doma, če le smrka in pokašljuje. To pa seveda pomeni, da bo v skupini okužil svoje vrtčevske prijatelje.

Prehlajen otrok s povišano telesno temperaturo, gnojnim izcedkom iz oči, motečim kašljem, bolečinami ali otrok, ki bruha in/ali ima drisko, ne sodi v vrtec.

Nekateri otroci so nenehno prehlajeni, tudi po nekaj mesecev z vmesnimi pavzicami. Kje vidite vzrok?

Če upoštevamo, da ima otrok v vrtcu (vsaj v prvem letu) 8‒11 virusnih okužb letno, lahko to pomeni tudi dve okužbi mesečno. Ko se izkoplje iz enega prehlada in samo še malo smrka ter občasno pokašlja (kašelj lahko po prehladnih virozah traja tudi nekaj tednov), ponovno sreča nov virus in spet zboli. Tako je videti, da je nenehno bolan in smrkav. Tu se vedno spomnim besede »smrkavci«, ki ni nova beseda, kar pomeni, da so bili tudi v preteklosti otroci smrkavi. Torej so tudi tedaj obolevali za prehladnimi obolenji.

Kakšne vrste kašlja sploh poznamo – kateri so »nedolžni«, kateri skrb vzbujajoči?

Kašelj je del klinične slike prehladnih obolenj. Sprva dražeč, tudi boleč, postane v nekaj dneh sočen kašelj, ki je pomemben mehanizem čiščenja dihalnih poti. Zmotno je tak kašelj blažiti z raznimi sredstvi, saj s tem podaljšamo čiščenje dihalnih poti. Ker pa se malčki ne znajo »odhrkati« in izpljuniti sluzi, je čiščenje dihal daljše, občasno po kašlju tudi izbruhajo sluz, kar je dejansko edini način, da jo odstranijo iz dihal. Ta kašelj je izrazitejši zvečer, ponoči in zjutraj.

Kašelj, ki nas mora skrbeti, je kašelj, ki se po nekaj dneh ali tednu dni slabša, postaja pogostejši, z bolečinami v prsnem košu in se ob tem pojavi na novo ali se ponovi tudi povišana telesna temperatura. Skrbi nas tudi, če ima otrok ob tem znake težkega dihanja (povečano dihalno delo: ugrezanje medrebrnih prostorov, jamice pod vratom, izrazito dihanje s trebuhom, plapolanje nosnih kril, stokanje pri izdihu) in splošno slabše stanje. Pomemben je tudi kašelj, ki po kakšnem tednu postane kašelj v napadih.

Ali otroci, ki imajo možnost, da se v vrtec vključijo pozneje, ne zbolevajo tako pogosto?

Otroci, ki se v vrtec vključijo po tretjem letu, obolevajo manj pogosto in z blažjo klinično sliko. Seveda bo otrok, ki je bil do tretjega leta v varnem domačem varstvu ali v varstvu z manj kot petimi otroki v skupini, v prvih mesecih po vstopu oboleval. Vendar je starejši otrok odpornejši (zrelost obrambnega sistema), njegova vrtčevska skupina je tudi bolj prekužena in na splošno manj oboleva, kar pomeni manj prenosa bolezni.

Kateri dejavniki so poglavitni pri tem, ali bo otrok v stiku z drugimi otroki staknil neko okužbo ali ne?

V vrtčevski skupini z majhnimi otroki je pri takšnem številu otrok, ki so v tesnih stikih in si izmenjujejo predmete (ki so bili prej npr. v ustih), prenos bolezni skorajda nemogoče preprečiti. Ni mogoče preprečiti kihanja, smrkanja, kašlja, s katerim v okolico pršimo viruse in omogočimo prenos na druge.

Kakšno vlogo sploh ima umivanje rok? Kaj lahko prepreči?

Umivanje rok je pomembno za preprečevanje prenosa številnih prehladnih, še posebej pa črevesnih okužb. Roke je treba umivati z milom in jih dobro izprati. Tako odstranimo izločke (kužne kapljice izkihnjene/izkašljane sluzi, odstranimo morebitne kužne ostanke z rok pri rokovanju otroka z drisko ipd).

Pomembno je poudariti, da so higienska navodila preprečevanja prenosa okužb izjemnega pomena za osebje v vrtcih.

Kdaj je pri jesenskih virusih, prehladih treba obiskati pediatra, kdaj pa nima smisla delati gneče in lahko otroka pozdravimo sami doma?

Če ima otrok prehladno obolenje s povišano telesno temperaturo, pa nima znakov težkega dihanja, je kljub temperaturi in prehladu dejaven, dobro pije, nima bolečin, potem lahko počakamo dva do tri dni in opazujemo ter otroka doma negujemo. Skrbimo, da ima prehoden nos, da dobro pije in uporabljamo domača sredstva za blaženje prehlada in kašlja. Če povišana telesna temperatura traja dlje kot tri dni in se stanje slabša, otroku telesna temperatura raste ali ima znake težkega dihanja ali bolečine (npr. v ušesu) ali je na splošno videti slabše, je treba obiskati zdravnika.

V primeru, da je otrok prehlajen, nima pa povišane telesne temperature in nobenih znakov zapleta (bolečine, znaki težkega dihanja, dobro splošno počutje), obisk pri zdravniku ni potreben.

Ker pa imamo v Sloveniji takšen način odobravanja nege za otroka, da je obisk pri zdravniku tudi za dva ali tri dni potreben, je krivda za gneče v ambulantah delno tudi na tej strani. Povsem kompetentni starši, ki obvladajo nego prehlajenega otroka in dobro presodijo, kdaj k zdravniku in kaj lahko sami naredijo doma, preprosto morajo k zdravniku zaradi ureditve nege.

Zdaj se veliko propagira trend pri malčkih »bosih nog naokrog«. Do kdaj oz. v kakšnih temperaturah, razmerah naj bi otroci še lahko zunaj hodili brez nogavic, čevljev? Je strah staršev, da se bo otrok prehladil, zbolel za pljučnico, zbolel zaradi umazanih tal in podobno, upravičen?

Razen v primeru hladnega, mokrega vremena v jesenskih in zimskih mesecih se otrok zagotovo ne bo prehladil ali zbolel za pljučnico, če bo hodil bos naokrog. Bosa hoja je dobra za razvoj stopal, občutenje podlage, prejemanja informacij, tudi za trening vzdržljivosti.

V našem prostoru je nekako »čudno« videti otroka, ki hodi bos. Vsekakor je varneje otroka obuti, če hodi po mestu in po asfaltu. Na dvorišču, igrišču, polju, tudi po gozdu pa ni nobenih ovir, da otrok ne bi užival v bosi hoji.

Včasih smo za širjenje virusov na malčke »krivi« tudi odrasli. Je lahko rdeče grlo ali rahlo poln nos, ki ga staknemo, za otroke nevaren?

Če smo pazljivi, ne kašljamo in kihamo kar vsepovprek, pač pa v robec in si po tem umivamo roke, lahko preprečimo prenos okužb. Seveda je isti virus, ki pri odraslem povzroči le blago prehladno okužbo, za majhne otroke lahko tudi nevaren, saj še niso prekuženi in obolijo za polno klinično sliko. To lahko vidimo npr. pri virusu RSV, ki pri manjših otrocih povzroča tudi težke bronhiolitise, pri odraslih pa isti virus lahko povzroči le prehladno obolenje.

Med nekaterimi starši se pojavlja trend, npr. pri noricah – češ da jih je treba preboleti, zatorej svoje otroke peljejo na obisk tja, kjer jih imajo, da se jih nalezejo in jih čim prej prebolijo. Vaš komentar na to?

Norice veljajo za blago vročinsko izpuščajno bolezen otrok. Pa vendar imajo tudi zaplete, ki so lahko težki. Neetično je svetovati hoteno okužbo v stiku z že obolelim, če upoštevamo tudi te zaplete.

Verjamete, da razni sirupi, ampule za otroke, pomagajo k preventivi, da jih zaščitijo pred prehladi, virusi?

Nobeno zdravilo nima vpliva na hitrejše zorenje imunskega sistema. Če bi poznali zdravilo, ki bi pomembno vplivalo in krepilo imunski sitem, bi ga uporabili za prave prirojene in pridobljene motnje imunosti.

Kakšno vlogo pri odpornosti pa imata spanje in gibanje?

Starosti primerna dolžina spanja in gibanje na svežem zraku pomembno vplivata na zdravje otrok. Naspan in z gibanjem utrjen otrok je odpornejši.

Kakšne so največje napake ali »neumnosti«, ki jih delamo starši v zvezi z zdravjem naših malčkov?

Ne morem reči, da starši delajo napake ali neumnosti. Seveda pa so vedno zaskrbljeni, ko otrok zboli in morda imajo predstavo, da mora npr. telesna temperatura pasti po enem odmerku paracetomola in se ne dvigniti več, da tri dni povišane telesne temperature zagotovo pomeni bakterijsko okužbo, da visoka telesna temperatura pomeni enako. Sicer pa dobro presodijo čas obiska pri zdravniku in znake, ki so pomembni za to.

Katere praktične nasvete bi nam podali?

Za otroke bi bilo bolje, da so do tretjega leta starosti v domačem varstvu, vendar je način življenja danes takšen, da to ni mogoče. Vrtčevska skupina za otroke od prvega leta starosti dalje je ogrožena, kar se tiče obolevanja in pogosto ni kaj storiti.