Preberite, kako prepoznati simptome oslovskega kašlja, kako se bolezen prenaša, zdravi in preprečuje.
Kakšna je razlika med kašljem in oslovskim kašljem, o simptomih ter o pomenu cepljenja smo vprašali Nadjo Šinkovec, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju v Sloveniji
Leta 1959 se je v Sloveniji uvedlo cepljenje proti oslovskemu kašlju in tako močno zmanjšalo obolevanje za to boleznijo. V zadnjih letih pa se ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med šolskimi otroki.
Zakaj ime “oslovski kašelj”?
Oslovski kašelj je dobil ime zaradi značilnega zvoka ob vdihu, ki sledi napadom kašlja in spominja na oslovsko riganje.
Simptomi oslovskega kašlja
Oslovski kašelj je v začetni fazi bolezni težko ločiti od drugih okužb dihal, saj se običajno začne podobno kot navaden prehlad – pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj.
Po enem do dveh tednih se prične kašelj stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok, podoben riganju, kar je značilno za oslovski kašelj.
Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.
Kako se zdravi oslovski kašelj?
Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni, hkrati pa zmanjša možnost prenosa bakterije na druge. Pri zdravljenju je pomembno tudi zadostno uživanje tekočine za preprečitev dehidracije.
Kako se prenaša kašelj, tudi oslovski?
Oslovski kašelj se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. Na ta način se sicer prenaša tudi večina okužb zgornjih dihal, pri katerih je navadno prisoten tudi kašelj. Je pa kašelj lahko tudi simptom drugih bolezni, ki niso nalezljive in se torej ne prenašajo med ljudmi.
Kako preprečiti oslovski kašelj?
Najboljša zaščita pred oslovskim kašljem je cepljenje. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B in otroški paralizi.
Ostala dva odmerka dobijo v starosti od 12 do 24 mesecev in osem let, to je v tretjem razredu osnovne šole. Tudi proti nekaterim drugim okužbam dihal se lahko zaščitimo s cepljenjem. Vsem prebivalcem priporočamo vsakoletno cepljenje proti gripi. Za otroke je v prvem letu starosti priporočeno tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki ga sicer priporočamo tudi starejšim od 65. leta in kroničnim bolnikom.
Oslovski kašelj in tveganje za dojenčke
Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od ostalih zapletov so možni še vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane.
Preberite tudi prispevek: Cepljenje otrok je nujno!
Pri odraslih oslovski kašelj običajno ni življenjsko ogrožajoč. Zapleti so pri odraslih redkejši in manj resni kot pri majhnih otrocih.
Zakaj se pojavljajo epidemije oslovskega kašlja?
Primere oslovskega kašlja beležimo vsako leto. Razlog, da se kljub relativno dobri precepljenosti oslovski kašelj še vedno pojavlja, je, da niti prebolela bolezen niti cepljenje ne zagotavljata dolgotrajne imunosti.
Zaščita po cepljenju z leti upada, zaradi česar vsem odraslim priporočamo poživitveno cepljenje proti oslovskemu kašlju enkrat v odrasli dobi s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
Med razlogi za pogostejše pojavljanje oslovskega kašlja se omenjajo tudi antigenske spremembe povzročitelja in cepljenje z acelularnim cepivom, ki ima sicer manj neželenih učinkov kot starejše celularno cepivo, vendar je, kot kaže, tudi nekoliko manj imunogeno.
Preberite tudi: Miti o cepljenju
Razlika med kašljem in oslovskim kašljem
Kašelj je simptom mnogih bolezni dihal. Kašelj pogosto povzročajo okužbe dihal, denimo različni virusi in bakterije, lahko pa je tudi znak drugih nenalezljivih bolezni, med njimi astma, kronični bronhitis … Oslovski kašelj pa je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis in za katero so značilni napadi kašlja, ki jih spremlja značilen zvok, podoben riganju.
Zdravljenje običajnega kašlja
Zdravljenje drugih okužb dihal je odvisno od povzročitelja okužbe. Pri virusnih okužbah dihal lajšamo predvsem simptome bolezni, denimo z zdravili za zniževanje povišane temperature, kapljicami za nos, zdravili za lažje izkašljevanje ali blaženje kašlja. V primeru, da gre za bakterijsko okužbo, pa bolezen zdravimo z antibiotikom. V obeh primerih je potreben počitek in zadostno uživanje tekočine.
Splošna priporočila za preprečevanje okužb dihal
Pomembno je, da upoštevamo tudi splošne ukrepe, med njimi pogosto umivanje rok z vodo in milom, kašljamo v rokav ali robček za enkratno uporabo, ki ga nato odvržemo v smeti, izogibamo se zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi, in pogosto zračimo prostore, vzdržujemo dobro telesno kondicijo z veliko gibanja na svežem zraku in uživanjem zdrave hrane z veliko sadja in zelenjave.
ABC
A V začetni fazi bolezni je oslovski kašelj težko ločiti od drugih okužb dihal.
B Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih.
C Najboljša zaščita pred oslovskim kašljem je cepljenje.
Vir:
Odgovarja
Nadja Šinkovec, dr. med.,REKLAMNO SPOROČILO
REKLAMNO SPOROČILO
REKLAMNO SPOROČILO
