Iščite po prispevkih
Avtorica: Nika Arsovski
Narava je med evolucijo poskrbela za unikatno in izjemno hranilno bogato prehrano dojenčkov – materino mleko. Dojenje je najbolj naraven in tudi najenostavnejši način hranjenja dojenčka, saj je mleko že toplo in pripravljeno za hranjenje, poleg tega pa je materino mleko tudi iz higienskega vidika najvarnejše. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje vseh prvih šest mesecev življenja in delno dojenje vsaj do dopolnjenega drugega leta starosti otroka.
Samo dojenje pa predstavlja prednost tako za dojenčka kot tudi za mamo. Med drugim dojenje vpliva na vzpostavitev vezi med njima, poleg tega pa na kratki rok deluje kot zaščitni faktor pred bakterijskimi in tudi virusnimi infekcijami, prav tako preprečuje sindrom nenadne smrti novorojenčka. Zanimivo je tudi, da imajo dojeni dojenčki nižji indeks telesne mase v nasprotju z vrstniki, ki so hranjeni z adaptirano mlečno formulo. Okus in aroma mleka odražata materine prehranske navade, kar ugodno vpliva na razvoj senzorične sprejemljivosti pri dojenčkih in posledično predstavlja manj težav pri uvajanju goste hrane.
Zdrava in uravnotežena prehrana že pred nosečnostjo in vse do otrokovega prvega leta starosti je dolgoročna naložba v zdravje otroka, njen vpliv pa seže vse v odraslo dobo. Zmanjša namreč tveganja za razvoj povišanega krvnega tlaka, diabetesa, prekomerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Kot že omenjeno, je prehrana nosečnice, predvsem pa prehrana doječe matere povezana tudi z zaznavanjem okusov in vonjev pri otroku.
Gre predvsem za različne okuse hrane, ki jih dojenček okusi preko materinega mleka. Doječa mati ima tako možnost, da z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih preferenc svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja. Dojeni dojenčki se ob uvajanju mešane prehrane praviloma bolje odzovejo na nove okuse zelenjave kot pa vrstniki, ki so hranjeni z adaptirano mlečno formulo.
Doječa mati naj zaužije več manjših obrokov, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez dan: zajtrk, kosilo in večerjo ter dva do tri vmesne obroke (malice). Pet do šest obrokov na dan zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati pa se izognete pretiranim občutkom lakote in sitosti. V splošnem velja, da doječa mati potrebuje dodatnih 550 kcal/dan. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na zadostno količino tekočine, v majhnih količinah sme mama uživati tudi kavo, vendar največ dve skodelici na dan.
Med dojenjem se potrebe po tekočini povečajo na 2,5 do 3 litre na dan, ob intenzivnem potenju ali vročini pa so potrebe po tekočini še večje. Najprimernejši napitki za žejo so pitna voda, negazirana mineralna voda ter nesladkan zeliščni ali sadni čaj.
Jedi naj bodo čim bolj pestre in raznolike, jedilnik naj zato vsebuje veliko svežih in hranilno bogatih živil. Pomembno vlogo igrata zelenjava in sadje, ki predstavljata bogat vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Na krožniku naj se znajdejo tudi žitni kosmiči, polnozrnati izdelki, krompir, stročnice in kvalitetna rastlinska olja, ki niso primerna za toplotno obdelavo. Svetujemo predvsem hladno stiskano olivno olje, olje oljne repice, orehovo olje in konopljino olje. Pomembna skupina so seveda tudi mleko in mlečni izdelki, pusto belo in rdeče meso, manj mastne morske ribe ter jajca. V manjših količinah so lahko na jedilniku tudi gobe, a le če so nabrane iz neonesnaženega okolja, povsem sveže in jih je nabral izkušen gobar.
Odsvetujemo predvsem uživanje školjk in morskih sadežev iz onesnaženih morij ter jetrcem in jetrnim paštetam. Omenjeni izdelki namreč vsebujejo »težke kovine«, jetrca in jetrne paštete pa tudi previsoke vrednosti vitamina E. Poleg tega naj se izogiba tudi uživanju surovim in toplotno premalo obdelanim živilom živalskega porekla, kot so tatarski biftek, pršut, prekajene ribe, suši, sašimi, majoneza, tiramisu, surovo mleko in siri iz nepasteriziranega mleka.
Obstaja namreč tveganje za mikrobiološke okužbe. Izogiba naj se tudi uživanju sladkih pijač, kot so npr. ledeni čaj, nektar, voda z okusom, sladke gazirane pijače, sladkan čaj, energijske pijače, pijače za športnike in sadni sokovi. Pa tudi vsem živilom, ki vsebujejo trans maščobe, kot so krofi, flancati, miške, piškoti, različna mala peciva in trdne margarine.
Odgovor je enostaven, NE, celo nasprotno, takšno početje nima znanstvene utemeljitve in ga odsvetujemo tako iz prehranskega kot iz senzoričnega vidika.
Na količino oz. sintezo materinega mleka vpliva predvsem pravilna tehnika dojenja in čim pogostejše dojenje, zlasti v prvih tednih po porodu, in sicer vsakokrat iz obeh dojk. Pomembna pa je tudi zadostna količina počitka in duševne umirjenosti, h kateri pripomore prijazna in naklonjena podpora cele družine. Zanemariti pa ne smemo niti ustrezne zdrave in uravnotežene prehrane. Sinteza materinega mleka temelji na načelu »ponudbe in povpraševanja«, kar pomeni, da na količino nastalega materinega mleka najbolj vplivata pogostnost dojenja in količina mleka, ki ga dojenček popije. Negativno na sintezo materinega mleka vplivajo predvsem alkohol, kajenje (aktivno in pasivno) in nekatera zdravila.
Če se doječa mati med dojenjem prehranjuje po načelih zdrave, pestre in uravnotežene prehrane, lahko z veliko gotovostjo trdim, da je njena prehrana ustrezna. Če pa se mati ne prehranjuje po prej omenjenih načelih oz. je na dieti, bodisi indicirane iz zdravstvenih (alergije, intolerance, celiakija, diabetes ipd.) ali osebnih razlogov (hujšanje ipd.), svetujem posvet pri dietetiku. Dietetik bo na podlagi pridobljene prehranske anamneze ocenil tveganje za pomanjkanje določenih hranil in pripravil ustrezne ukrepe za doječo mater.
Na žalost v Sloveniji še nimamo ustreznih sistemskih rešitev na tem področju, kot imajo to npr. urejeno nekatere evropske države, ki nudijo nosečnicam in doječim materam brezplačno prehransko svetovanje, v primeru, da osebni zdravnik oceni, da bi potrebovala posvet pri dietetiku. Vsekakor svetujem, da se doječa mati obrne na dietetika iz njenega okoliša, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo s tega področja, lahko pa se obrnejo tudi name.
Hujšanje takoj po porodu odsvetujemo! Najbolj optimalno je, če doječa mati telesno maso postopoma izgublja, vendar ne do manjše telesne mase, kot jo je imela ob začetku nosečnosti. Hujšanje takoj po porodu neugodno vpliva na količino sintetiziranega mleka, predvsem pa na njegovo sestavo. Iz maščobnih zalog matere se namreč v mleko izločajo tudi v njenih telesnih maščobah raztopljene nečistoče (»težke kovine«), ki se sicer kopičijo v maščobi skozi vse življenje.
Za preventivno izogibanje določenim živilom, kot preventiva pred alergijo, ni utemeljenih znanstvenih dokazov. Nepotrebno omejevanje uživanja živil lahko pravzaprav celo ogrozi normalno oskrbo doječe matere z vsemi potrebnimi hranili.
Materino mleko zmanjšuje nastanek alergij, astme in po nekaterih študijah celo znižuje možnost pojava celiakije. Prav tako lahko zmanjša tveganje za debelost pri otroku in inzulinsko odvisnega diabetesa tipa 1 in 2. Poleg naštetega ima materino mleko še mnogo drugih ugodnih vplivov na dojenčka, ki pa jih še ne znamo razložiti oz. se jih še niti ne zavedamo.