Številne mamice se v velikem loku izogibajo uporabi kortikosteroidnih pripravkov, saj je nežna otroška koža nadvse občutljiva za uporabo tovrstnih učinkovin. Tudi odrasli lahko ob uporabi naletimo na številne stranske učinke, ki so predvsem posledica dolgotrajne in nesmotrne uporabe.

Avtorica: Nika Arsovski

V zadnjem času je govora predvsem o stranskih učinkih samih kortikosteroidov, medtem ko številni nimajo predstave o tem, kaj kortikosteroidi sploh so in kakšna je njihova vloga.

Kortikosteroidi so velika skupina steroidnih hormonov, ki se tvorijo v našem telesu, natančneje v nadledvični žlezi. Umetno ustvarjeni so že desetletja pomembna sestavina zdravilnih učinkovin, predvsem v dermatologiji.

Za to sta v veliki meri zaslužna Marion Baldur Sulzberger in Victor H. Witten, ki sta v začetku petdesetih let minulega stoletja predstavila uporabo lokalnih kortikosteroidov kot zdravilo za zdravljenje akutnih in kroničnih vnetnih stanj kože. Za zdravljenje ekcematoidnega dermatitisa so leta 1952 uporabili hidrokortizon v kremi, kortikosteroidna zdravila pa so še dandanes med najpogosteje predpisanimi zdravilnimi sredstvi za zdravljenje dermatoloških težav. Lokalni kortikosteroidi so temeljna terapija za zdravljenje atopijskega dermatitisa in ostalih kožnih vnetij, nahajajo se v obliki krem, mazil in losjonov. Zmanjšujejo vnetja in znake alergij ter srbečico. Za sistemsko zdravljenje so na voljo pripravki v obliki tablet in injekcij.

Stranski učinki se najpogosteje pojavijo ob daljši uporabi

Štirideset let po prvi uporabi lokalnih kortikosteroidov so se pojavili prvi dvomi o varnosti same uporabe. Sprva je stroka pomisleke označila za neupravičene, saj naj bi bili predvsem posledica nevednosti in nepoučenosti bolnikov o samem zdravilu, t. i. kortikofobija je namreč izraz, s katerim se označuje neutemeljen strah pred uporabo samih kortikosteroidov, četudi so prva izbira zdravnika za zdravljenje posamičnih kožnih bolezni.

Sčasoma so tudi strokovnjaki začeli posvečati več pozornosti neželenim stranskim učinkom uporabe kortikosteroidnih zdravil. Ti so največkrat posledica čezmerne in nepravilne uporabe.

Nezaželeni stranski učinki uporabe kortikosteroidov

Neželeni stranski učinki se pojavijo predvsem ob dolgotrajni uporabi, sploh v primerih, ko bolniki brez prekinitve uporabljajo močne kortikosteroidne pripravke, ti pa sčasoma postanejo manj učinkoviti kot v samem začetku, posledično pa ljudje začnejo nanašati večje količine.

Uporaba lokalnih kortikosteroidov naj bi trajala le nekaj tednov oz. slab mesec, ob daljšem obdobju pa se lahko skozi povrhnjico v krvni obtok prenese slab odstotek kortikosteroidov.

Priporočljiva je uporaba enkrat dnevno, največ deset dni oz. dva tedna zapored, sicer se svetujejo krajše prekinitve.

Težave s kožo, glavkom, okužbe …

Med neželene učinke, ki se lahko pojavijo v nekaj mesecih uporabe, sodijo strije, pigmentne spremembe, teleangiektazije oz. pojav razširjenih drobnih žilic in tanjšanje kože. Kortikosteroidi prav tako pospešujejo nastanek t. i. steroidnih aken in rdečice oz. steroidne rozaceje. Ena izmed posledic neustrezne uporabe srednje in visoko potentnih kortikosteroidov, ki se med drugim uporabljajo za zdravljenje atopijskega dermatitisa, je tudi sindrom rdeče kože.

Kortikosteroidni pripravki zavirajo obrambne sposobnosti organizma in upočasnjujejo celjenje ran, zato je ob čezmerni in dolgotrajni uporabi večje tveganje za nastanek bakterijskih, glivičnih ali virusnih okužb.

Ob nepravilni uporabi se lahko pojavi perioralni dermatitis, ki ga prepoznamo po vnetju kože in pojavu drobnih pikic na obrazu. Perioralni dermatitis se najpogosteje pojavi pri posameznikih z astmo ali drugimi pljučnimi boleznimi, ki zavoljo zdravljenja inhalirajo kortikosteroidne pripravke. Med navedenimi stranskimi učinki dolgotrajne uporabe kortikosteroidov na večji površini, kar privede do čezmerne absorpcije, je tudi pojav zatiranja delovanja nadledvične žleze, pa tudi njeno čezmerno delovanje. Povečana previdnost pri uporabi se priporoča na predelu obraza, kjer se svetuje le kratkotrajna uporaba šibkejših pripravkov. Zaradi povišanega tveganja za nastanek glavkoma in zamotnitve očesne leče se ne priporoča uporaba na očeh oz. v bližini oči.

Pozorni bodite tudi pri nanašanju pripravkov v predel kožnih gub, saj je koža v tem predelu tanjša, zaradi povišanega vpijanja sestavin je večja možnost tudi za pojav stranskih učinkov.

Preberite tudi prispevek o psihosomatskih kožnih boleznih – ABCzdravja.si

Izogibajte se uporabi kortikosteroidov pri majhnih otrocih

Previdnost pri uporabi kortikosteroidnih sredstev pri majhnih otrocih je upravičena, saj njihova koža še ni povsem razvita, kar poveča vpijanje in posledično možnost za pojav sistemskih stranskih učinkov. Pri otrocih se tako uporabi kortikosteroidov raje izogibajmo, če to ni mogoče, jih uporabimo v tankem nanosu, enkrat dnevno in ne dlje od petih dni. Ob izrazitem vnetju in srbenju kože se tako uporabljajo le pripravki s šibkejšim delovanjem.

Preberite tudi prispevek: Koža – največji otrokov organ – ABCzdravja.si

Previdni bodite ob uporabi kortikosteroidnih sredstev pri dojenčkih, predvsem v predelu pod plenico, saj je povečano prehajanje učinkovin v kožo. Tako lahko pride do pojava granulomov v obliki pordelih vozlov, ki je bilo pred leti zaradi neznanja in neprevidnosti pogostejše kot danes.

Uporaba lokalnih kortikosteroidov naj bi trajala le nekaj tednov oz. slab mesec, ob daljšem obdobju se lahko skozi povrhnjico v krvni obtok prenese slab odstotek kortikosteroidov. Priporočljiva je uporaba enkrat dnevno, največ deset dni oz. dva tedna zapored.

ABC

A Kortikofobija je izraz, s katerim se označuje neutemeljen strah pred uporabo samih kortikosteroidov.

B Neželeni stranski učinki se pojavijo predvsem ob dolgotrajni uporabi..

C Pri otrocih se izogibajmo uporabi kortikosteroidih pripravkov.