Dojenje na javnem mestu

Biti ali ne biti. Dojiti ali ne dojiti. To zadnje je vprašanje, s katerim se dandanes soočajo številne mamice, pa ne v porodnišnici, temveč bodisi na javnem mestu ali le pri družinskem kosilu.

V številnih kulturah, kjer nego dojenčka dojemajo precej bolj intuitivno, je precej samoumevno, da mame svoje otroke podojijo kadar koli in kjer koli. V zahodnem svetu pa je dojenje predmet pereče debate, ki je v družbi deležno diametralno nasprotujočih se mnenj. Kje je torej dojenju primerno mesto?!

Pomen in priporočila za dojenje

Dojenje samo je staro toliko kot človeštvo, saj predstavlja primarni vir prehrane za novorojenčke in otroke v prvih mesecih starosti vse do uvajanja goste hrane. Materino mleko ima ključno vlogo pri razvoju dojenčka, pomembno pa vpliva tudi na nagnjenost k boleznim v kasnejših življenjskih obdobjih. Prav zato se mame spodbuja, da otroka prvič k prsim pristavijo že v prve pol ure po porodu in novorojenčka pristavijo k prsim vsakič, ko pokaže željo, da bi se dojil.

Materino mleko se skozi različna življenjska obdobja spreminja in prilagaja potrebam otroka, zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge vodilne zdravstvene organizacije priporočajo izključno dojenje vsaj prvih šest mesecev, nato pa nadaljevanje dojenja skupaj s pripravljeno hrano do dveh let ali celo dlje (dokler si mama in otrok to želita). Dojenje je namreč precej več kot le hrana malemu nebogljenemu bitju, saj nudi tudi varnost, udobje in ustvarja močno vez z mamo, sesalni refleks pa dojenčka tudi pomirja. Dojenje blagodejno vpliva tudi na mamo, tako na njeno zdravje kot njeno počutje.

Odmor za dojenje

Po navedbah Unicefa ima dojenje pozitiven vpliv na celotno družbo. Dojeni otroci so tako bolj zdravi, posledično pa starši redkeje potrebujejo bolniško odsotnost z dela. Poleg tega Unicef navaja tudi manjše stroške za zdravstvo ob upoštevanju blagodejnega vpliva dojenja na dojenčka in mater, pa tudi prihranke za družino (z dojenjem naj bi prihranili približno tisoč evrov letno, za razliko od mlečnih formul) in pozitiven vpliv na okolje.

A življenjski slog v zahodnem svetu je pogosto v navzkrižju s potrebami doječega otroka. V številnih državah imajo ženske po porodu na voljo le nekaj tednov ali pičle tri mesece porodniškega dopusta, potem pa so se primorane vrniti na delovno mesto in dojenčka prepustiti v varstvo, kar brez dvoma okrni dojenje in pomeni velik stres tako za mamo kot otroka. Tudi v Sloveniji marsikatera mamica ni seznanjena z zakonom, da ji, če po vrnitvi na delovno mesto (po izteku porodniškega dopusta in ob zaposlitvi za polni delovni čas) še vedno doji, pripada odmor za dojenje, ki traja najmanj uro dnevno. Mama tako lahko svojega otroka podoji, če je delovno mesto v bližini doma, ali pa si mleko v primerno urejenem prostoru iztisne in ga ustrezno shrani. Za čas odmora je mati upravičena do nadomestila, in sicer v višini sorazmernega dela osnove, kot se izračuna za materinski dopust.

Mame po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do odmora za dojenje vse do otrokovega 18. meseca starosti. Potrdilo, da se otrok še doji, vam izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu, vlogo za uveljavljanje pravice pa skupaj s potrdilom oddate na Centru za socialno delo. Pravočasno o koriščenju pravice do odmora za dojenje obvestite tudi delodajalca.

Porast industrijskih nadomestkov materinega mleka v 20. stoletju

Nekatere mame so tudi v obdobju prvih mesecev podvržene številnim domačim opravilom in obveznostim, kar jim onemogoča nujno potreben počitek, ki je bistvenega pomena za uspešno dojenje in povezovanje z otrokom. Dojenje je namreč spretnost, ki jo lahko osvoji večina mamic, potrebno je le veliko potrpežljivosti in časa. Marsikatera mamica pa se zaradi prevelikega bremena, ki ji ga predstavlja dojenje – to je pogosto povezano z več zbujanji ponoči, čeprav naj bi po razpoložljivih podatkih največ spanca v prvih mesecih zbrale prav doječe mame, ki si delijo posteljo z novorojenčkom – odloči za mlečno formulo.

V 20. stoletju se je namreč pogled na dojenje v zahodni družbi precej spremenil, tako zaradi številnih dejavnikov. Porodi so se preselili v porodnišnice, kjer osebje ni bilo venomer usposobljeno, da bi novopečene mame spodbudilo in jim pomagalo pri uvodnih korakih v dojenje. V času po drugi svetovni vojni in z emancipacijo so tudi ženske dobile možnost za delo, zaradi česar je dojenje za mnoge družine postalo precej nepriročno, sploh ob komercializaciji in industrijski proizvodnji nadomestkov materinega mleka, t. i. mlečne formule, proti koncu 19. stoletja. Ta je dolgo veljala za sodobno rešitev za mlade mame, medtem ko so številni na dojenje gledali kot precej bolj arhaično. Dandanes ni več tako, saj številne organizacije, vključno s slovenskimi porodnišnicami, spodbujajo novopečene mame k dojenju, tako zaradi kratkoročnih kot tudi dolgoročnih učinkov na otrokovo in mamino zdravje.

Dojenje doma in na javnem mestu

Ustvarite miren in udoben kotiček za dojenje doma

V prvih tednih po porodu je dobro, da si za dojenje vzamemo čas. Ko otrok pokaže potrebo po dojenju, se udobno namestimo, si pripravimo dovolj vode za hidracijo in morda prigrizek ter se posvetimo dojenju. V prvih mesecih življenja otrok pogosto ni dojemljiv na distrakcije iz okolja, čeprav se priporoča, da si že od samega začetka za dojenje izberete miren kotiček, brez nepotrebnih motilcev (televizor, telefon itd.). Ko otrok postaja vse bolj pozoren na dogajanje okrog sebe, lahko to vpliva tudi na površne podoje, zato je najbolje, da se doji takoj po počitku in tik pred spanjem, ko v njegovi okolici ni nepotrebnih distrakcij in je dovolj utrujen, da se bo osredotočil le na dojenje. Ob velikem vrvežu je le malo verjetno, da se bo posvetil sesanju, namesto tega bo obračal glavo in se ogledoval po prostoru.

Med naravnostjo in družbenimi tabuji

Posebno polemiko v družbi sproža dojenje na javnih mestih. Medtem ko nekateri dojenje v javnosti dojemajo kot naravno in normalno, drugi to vidijo kot nekaj, kar bi moralo ostati v zasebnosti. Dojenje v javnosti je za nekatere še vedno razkazovanje mame in njenih prsi, četudi živimo v družbi, kjer so ženske razgaljene prsi uporabljene za potrebe trženja kot predmet poželenja na vsakem koraku, tudi na reklamnih panojih. Prav seksualizacija prsi v zahodnem svetu je po ugotovitvah raziskovalcev veliko prispevala k negativni podobi dojenja v javnosti. Dejstvo je, da sta mama in otrok aktivna člana družbe, ki tako kot drugi rada obiščeta park ali se okrepčata v restavraciji, zato ni nobene potrebe, da se skrivata za štirimi stenami doma.

Da bi bilo dojenje kar najbolj nemoteno tudi pri tem, številni rešitev vidijo v primerno urejenih kotičkih za dojenje. V Sloveniji ta trend še ni povsem prepoznan, medtem ko je v tujini pogosto stalna praksa. S tem ugodimo mamicam v želji po miru in tišini ter zasebnosti med dojenjem, saj se lahko udobno namestijo v za to primernih kotičkih, namesto da bi se pred očmi javnosti skrivale na javnih straniščih. Vse mame, ki želijo biti pri dojenju v javnosti kar najmanj opazne, si lahko pomagajo tudi z oblačili za dojenje (nedrčki itd.), ki olajšajo celoten proces, prav tako pa si lahko pomagajo tudi s tetra pleničkami, ki jim zagotovijo nekaj zasebnosti.

Kako pa na dojenje vpliva prisotnost mobilnih naprav?

Kot rečeno, je priporočljivo, da si za dojenje vsaj v prvih tednih, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje primerne zaloge mleka, poiščemo miren in udoben prostor. Dojenje lahko traja tudi dlje časa, kar je v današnjem času lahko težava, saj smo ljudje le poredko soočeni z ‘dolgčasom’, glede na to, da je največji motilec venomer na dosegu rok.

Mobilni telefon je namreč postal del vsakdanjika, ki vse prevečkrat najde mesto v naših rokah, četudi smo obdani z najbližjimi. V svetu, kjer je pomembno biti na tekočem z dogajanjem in biti povezan, številne mame dojenje izkoristijo za brskanje po družabnih omrežjih ali celo za delo. A moteči dejavniki lahko zmotijo intimnost in povezanost, ki ju prinaša dojenje, saj dojenček s pogledom išče mamine oči, te pa so usmerjene v mobilni zaslon. Očesni stik je namreč bistvena oblika človeške komunikacije, sploh v prvem letu življenja pa obrazna mimika in očesni stik predstavljata pomemben medij za komunikacijo s sočlovekom.

Ob vse večji zlorabi mobilnega telefona se otrok kar naprej bori za pozornost odraslega. Dojenčki so zelo intuitivna bitja in hitro zaznajo, da naša pozornost ni več na njih, ko brezizrazno zremo v zaslone telefonov. Naš obraz je ob tem povečini nepremičen, kar v dojenčku sproža nemir, zaradi česar želi pritegniti našo pozornost, saj brezizrazen obraz razume kot izgubo stika. Uporaba telefona med dojenjem pa lahko vpliva tudi na njegovo uspešnost. Ker postanemo zatopljeni v telefon, ne opazimo, da otrok ni več dobro pristavljen na dojko, zaradi česar bo dojenček spil manj mleka ali ob tem pogoltnil preveč zraka, obenem pa se lahko ob nepravilnem pristavljanju poškodujejo tudi bradavice na prsih.