Avtorica: Helena Okorn, mag. farm.
Debelost pri otroku je povezana z večjim tveganjem za različne bolezni skozi vse življenje, tudi za sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni in raka. Debelost je lahko vir mnogih psihosocialnih težav, s katerimi se otroci in mladostniki soočajo že v rani mladosti in jih potem spremljajo skozi vse življenje. Slabši šolski rezultati, nizka samopodoba, občutki manjvrednosti, sramu in krivde ter negotovost, plahost, osamljenost so lahko njihovi vsakodnevni spremljevalci. Vse to se pri otrocih in mladostnikih pogosto izraža v opaznih vedenjskih težavah. Razvijejo pa se lahko tudi depresija in motnje hranjenja, npr. prenajedanje, bulimija in anoreksija.
Debelost torej presega lepotno sestavino in je velika zdravstvena težava. Danes otroci, jutri odrasli – če se raven debelosti ne bo zmanjšala, ne bo to le njihova osebna velika težava, temveč tudi veliko družbeno in gospodarsko breme zaradi vedno večje potrebe po zdravstevnih storitvah in delovne nezmožnosti. Če se zavedamo razsežnosti težav, povezanih z debelostjo otrok, potem nam je jasno, da moramo nekaj storiti. Začnimo kar danes, ne odlašajmo na jutri!
Kot vedno, je za uspešno ukrepanje potreben dober načrt, pri katerem naj sodelujejo tudi njegova družina in bližnja okolica, saj debelost pri otroku ni le njegova težava, temveč zahteva širše sodelovanje. Otrok sam ne more »rešiti« svoje debelosti. Večinoma je debelost, tudi otroška, posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo in je tesno povezana s prekomerno in z nepravilno prehrano ter nezadostno telesno aktivnostjo. Kaj to pomeni v vsakdanjem življenju?
Družina je prvo okolje, kjer se otrok razvija. To velja tudi za razvoj prehranjevalnih navad, zato pomagajmo otroku razviti zdrav odnos do hrane, kar v grobem pomeni, da zna samostojno izbirati zdravo hrano in jo nato pravilno časovno razporediti v obroke čez dan. Prepoznati mora količine, ki so zanj primerne. Otroka naučimo kulturnega uživanja. In nadvse pomembno – ob dobri hrani naj uživa! Spodbujajmo otroke k zdravemu prehranjevanju:
Če je družinska kuhinja morda drugačna, poiščimo v knjigah, na medmrežju ali pri strokovnjakih ideje in recepte, s pomočjo katerih si bomo lahko skuhali zdrave obroke. Ne pozabimo, šteje majhna sprememba vsak dan.
Z odstanitvijo nezdrave hrane s kuhinjskih polic in iz omar, otroku pomagamo, da ni vsakodnevno izpostavljen vabljivim, a nezdravim skušnjavam. Če torej take hrane ne bomo kupili, je otroci pač ne bodo jedli. Izognili se bomo prepirom, kaj je dobro in kaj ni. Sicer jo bodo lahko dobili drugje, a v domači kuhinji je ne bo. To ne pomeni, da iz našega prehranjevanja popolnoma izločimo npr. čips ali ledeni čaj, ampak da to otrokom privoščimo le občasno. Vendar pa mora biti vedno na razpolago nekaj, s čimer si otroci lahko potešijo lakoto; dobra izbira so srednje velika banana ali jabolko, skodelica borovnic ali grozdja ali pa surova zelenjava, kot sta korenček ali paprika z lahkim namazom (2 žlički).
Če se bomo potrudili v domači kuhinji, bomo občutno prispevali k zdravju naših otrok, še posebej tistih, ki imajo težavo s telesno težo. V manjši meri pa lahko vplivamo tudi na okolje, saj to v marsičem dobesedno spodbuja debelost. Žal se prehranjevanje nas in naših otrok odvija v veliki meri izven domače kuhinje, zato se moramo soočiti tudi s pastmi okolja, ki jih včasih pravzaprav niti ne zaznamo, še manj pa so tega prepoznavanja vešči naši otroci.
Reklamiranje nezdrave hrane pod krinko okusnih in za naše otroke dobrih izdelkov ne pozna meja. Vsakodnevna izpostavljenost reklamam vpliva na izbiro hrane. Sladke pijače, nezdravi in visokokalorični prigrizki ter restavracije z nezdravo »hitro hrano« nas spremljajo na vsakem koraku. Kdo se lahko ubrani tega? Odrasli z vedenjem o dobrobiti in škodljivosti razpoložljive hrane ali otrok, ki v trenutku lakote želi le jesti? In na žalost, v nasprotju s poplavo nezdrave hrane velikokrat ni na dosegu roke zdrave in dobre hrane.
Posebno pozornost bi morali nameniti tudi količini hrane v obrokih. »Mega porcije« za nižjo ceno so idealne za pridobivanje kilogramov, tudi pri otrocih. Zato ob njihovem nakupu razdelimo eno porcijo med več otrok.
Otroci s težavo sprejemajo dobre odločitve pri svojem prehranjevanju, še zlasti, če okolje temu ni naklonjeno. Zato poskrbimo, da že doma pridobijo zdrave prehranjevalne navade, poskušajmo pa vplivati tudi na prehrano v vrtcih in šolah.
Kako naj otroci porabijo energijo, ki jo vnesejo v telo z uživanjem hrane in pijače? Otrok, ki nima težav s telesno težo, poje toliko, kot porabi. Otroci s prekomerno težo pa nimajo vzpostavljenega ravnovesja med vnosom in porabo energije. Ali pojedo preveč ali pa se premalo gibajo. Velikokrat je debelost kombinacija obojega. Zato je pri teh otrocih nujno, da jih spodbujamo k večji telesni dejavnosti in jim obenem skrajšujemo čas, ki ga preživijo v mirovanju: ko sedijo, ležijo in se ne gibajo.
Pomagajmo otrokom izbrati dejavnost, ki jim bo v veselje in razvedrilo. Poleg dobrega vpliva na telesno težo ima telesna aktivnost še številne druge koristne učinke: krepi kosti, znižuje povišan krvni tlak, zmanjšuje stres in pozitivno vpliva na samopodobo.
Vsak dan naj bi se otroci 60 minut ukvarjali z zmerno telesno dejavnostjo. Ne pozabimo, da smo jim odrasli tudi pri tem zgled. Če smo sami telesno neaktivni, po službi posedamo pred televizijo ali za mizo, se začnimo gibati. Otroke spodbudimo, da se nam pridružijo. Hitra hoja, igre z žogo, kolesarjenje, različno skakanje; primerno je vse, pri čemer postanejo zadihani. Sprva je to le igra, kasneje pa lahko športne aktivnosti postanejo bolj organizirane. S tem, da jih navdušujemo za gibanje, sočasno skrajšujemo čas, ki bi ga imeli za poležavanje pred televizijskimi ekrani in računalniki. Tako se izognemu sedenju, ko ne porabljamo kalorij in nezavednemu grizljanju najrazličnejše hrane, ki samo doprinaša k dnevnemu kalorijskemu plusu.
Otroci s prekomerno telesno težo so še posebno ranljivi. Debelost v otroštvu je slaba popotnica za življenje. V letih, zaznamovanih z debelostjo, lahko otroci razvijejo različne obrambne mehanizme, ki so velikokrat samouničevalni. Zato jim pomagajmo z zdravim odnosom do prehranjevanja in gibanja, saj diete za otroke (razen pod strokovnim nadzorom) niso primerne in prisila v kakršnokoli telesno dejavnost ne prinese pozitivnih rezultatov. Spremembe vedno uvajajmo počasi in z veliko mero potrpežljivosti.
Če pa jim ne znamo pomagati sami, se obrnimo na strokovnjake. Bodimo pozorni pri iskanju strokovne pomoči. Pristop k otroku, ki se sooča z debelostjo, mora biti celosten.
Najpomembnejše pa je, da smo otrokom zgled!