Danes se mnogi odrasli čudijo, kako je lahko v vrtcih toliko otrok alergičnih na različne vrste hrane, ko so bili oni majhni, pa tega praktično ni bilo. Kaj se je spremenilo? Katera hrana je najbolj alergena? Kaj se zgodi, če otrok pride v stik z alergenom in kako lahko ukrepamo? Odgovore sta nam pomagali oblikovati Barbara Kožuh, univ. dipl. inž. živ. teh., organizatorka prehrane in zdravstveno higienskega režima v Vrtcu Škofja Loka, in prim. Vesna Glavnik, dr. med., specialistka pediatrije, alergologinja.

Avtorica: Katja Štucin

Določena hrana povzroči nastanek alergije pogosteje kot druga, med glavne alergene uvrščamo jajca, mleko, sojo, pšenično moko, arašide, drevesne oreščke, ribe, morske sadeže.

Pri alergiku se hitro po stiku z vzročnim alergenom pojavi alergijska reakcija, ki se običajno začne z blagim srbenjem kože, pojavi se srbeč izpuščaj, koprivnica. Reakcija se lahko stopnjuje, nastopi otekanje (oči, ustnic, obraza), kašljanje, kihanje, občutek cmoka v grlu, hripavost, težko dihanje, piskanje v prsih, slabost, omotica, vrtoglavica, bolečine in krči v trebuhu, izguba zavesti.

Anafilaktični šok je najtežja oblika alergijske reakcije, ko je ogroženo bolnikovo življenje, pojasnjuje prim. Vesna Glavnik. »Da je otrok alergičen na določeno hrano, potrdi zdravnik, ki pri otroku glede na klinično sliko z alergološkimi testi potrdi povezanost med bolezenskimi znaki in določeno hrano,« še dodaja. Prehranski alergeni, ki povzročajo alergijske reakcije, se sicer s starostjo otrok spreminjajo.

»V prvih letih so otroci najpogosteje alergični na mleko in jajce, nato se razvije preobčutljivost na hrano, ki jo postopno uvajamo v otrokovo prehrano,« izpostavlja alergologinja. Za primer, v Vrtcu Škofja Loka je po besedah Barbare Kožuh najpogostejša dieta brez mleka, jajc in oreščkov.

»Zadnjih nekaj let je v porastu laktozna intoleranca, ki običajno po določenem času izzveni. Kar nekaj je tudi celiakij oziroma brezglutenskih diet. So pa tudi specifične, in sicer redke diete kot denimo prehranjevanje po sondi in fenilketonurija,« našteva Barbara Kožuh.

Ali število alergij narašča?

V Vrtcu Škofja Loka statistika kaže padec alergij, kar pa ne odraža dejanskega stanja alergij na splošno. »Dejansko stanje je, da število alergij narašča. Zaradi ustreznih ukrepov, ker smo naredili red in imajo dietno prehrano v varstvu le otroci, ki imajo od zdravnika Potrdilo o medicinsko indicirani dieti, se je število ‘diet’ v vrtcih in šolah zmanjšalo,« potrjuje Glavnikova.

Barbaro Kožuh smo vprašali, koliko otrok ima dieto zaradi alergije na hrano in kakšen delež otrok je pravzaprav to. Pravi, da imajo trenutno v Vrtcu Škofja Loka 33 otrok z dietno prehrano, kar prestavlja 3,7 % vseh otrok. »Število diet se med šolskim letom spreminja. Največ diet smo imeli v šolskem letu 2011/12, ko je dietno prehrano potrebovalo kar 59 otrok. Letos je diet najmanj, zadnjih šest let so v našem vrtcu v upadanju, kar nas zelo veseli, še pove. Prim. Vesna Glavnik ne postreže s tako optimističnimi podatki. »V zadnjih letih vedno več ljudi trpi zaradi alergij. Alergijske bolezni so multifaktorialne bolezni, na njihov razvoj vpliva medsebojno učinkovanje dednih dejavnikov in dejavnikov okolja.

Po ocenah ima alergijo na hrano v razvitem svetu v prvem letu življenja približno 7 % otrok, otroci alergijo običajno prerasejo, vendar je v kasnejšem življenju alergičnih na hrano 1 do 2 % ljudi. Ker se dedni dejavniki, ki so pomembni za razvoj alergije, ne morejo tako hitro spreminjati, da bi bili razlog za pogostejše pojavljanje alergij v razvitem svetu, povečano obolevnost pripisujemo spremenjenemu načinu življenja, ki spreminja naše naravno okolje.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za razvoj alergije so onesnaženo zunanje in domače okolje, večja izpostavljenost alergenom, prehrana z industrijsko predpripravljeno hrano, pretirani higienski ukrepi, uporaba antibiotikov in manjša izpostavljenost nekaterim ugodnim okužbam v zgodnjem otroštvu.

Tudi opuščanje dojenja in zgodnje uvajanje prilagojenih mlek v prehrano dojenčkov poveča tveganje za razvoj alergijskih bolezni.

Kajenje, oziroma tobačni dim, je izredno neugoden dejavnik, ki vpliva na razvoj alergije. Novejše raziskave potrjujejo hipotezo dvojne izpostavljenosti alergenom. Pomembno je, da se pri otroku v prvih mesecih po rojstvu čim prej razvije toleranca na hrano.

Vedno več otrok ima atopijski dermatitis, ki je prvi znak atopije, to je genetska nagnjenost k tvorbi protiteles IgE, in je zato atopijski dermatitis pomemben dejavnik za razvoj alergije. Pri atopijskem dermatitisu je okvarjena kožna bariera, alergeni prehajajo preko poškodovane kože, sprožijo tvorbo specifičnih protiteles IgE in alergijo na hrano.«

Obveščanje okolice

Zelo pomembno je, da starši ozaveščajo ljudi, ki obkrožajo njihovega otroka, da je alergičen, na kaj je alergičen, ker je najpomembnejši ukrep preprečiti stik z alergenom in nato, kako ob alergiji ustrezno ukrepati.

Pomembno je, da ob sprejemu otroka z alergijo v vrtec, šolo ali drugo varstvo starši seznanijo učitelje v šoli in vzgojitelje v vrtcu o otrokovi alergiji. Predati morajo pisna navodila za dieto in za ukrepanje ob alergijski reakciji, ki so jih dobili pri zdravniku. Običajno imajo otroci z znano alergijo pri sebi sete zdravil, ki vsebujejo hitro delujoč antihistaminik. Otroci, ki so že imeli hujšo alergijsko reakcijo, pa imajo pri sebi samoinjektor adrenalina.

Večina alergijskih reakcij je sicer blagih, kažejo se kot srbeče urtike in spontano izzvenijo. Ob blagi reakciji damo otroku hitro delujoč antihistaminik. Če se reakcija ne umiri, poiščemo zdravniško pomoč.

Hujše reakcije

Če se razvija hujša, sistemska alergijska reakcija s prizadetostjo dihal in srčno-žilnega sistema, otroka namestimo v ležeč položaj na hrbtu z dvignjenimi nogami. Če bruha, ga v ležečem položaju obrnemo na bok. Ob oteženem dihanju namestimo v polsedeči položaj. Otroku apliciramo adrenalin iz samoinjektorja adrenalina. Pokličemo nujno medicinsko pomoč 112 in nato obvestimo starše. Adrenalin je najučinkovitejše zdravilo za zdravljenje najtežjih alergijskih reakcij. Bolnikom, ki so imeli težje potekajočo alergijsko reakcijo, zdravnik predpiše samoinjektor adrenalina, ki ga mora imeti bolnik stalno pri sebi, in navodila za uporabo.

Da bi ob alergiji ustrezno ukrepali, je priporočljivo, da se otroci, starši in zaposleni v vrtcih in šolah, ki skrbijo za otroke, ki so imeli hujšo alergijsko reakcijo, udeležijo podrobnejšega izobraževanja o ukrepih ob anafilaksi, kjer se tudi naučijo praktične uporabe samoinjektorja adrenalina,« svetuje alergologinja, ki dodaja, da ko zdravnik, glede na klinično sliko in z alergološkimi testi potrdi povezanost med bolezenskimi znaki in določeno hrano, svetuje popolno izključitev vzročnega, potrjenega alergena iz prehrane – medicinsko priporočeno dieto in izda Potrdilo o medicinsko indicirani dieti. »Bolnik dobi navodila za dieto, navodila za zdravljenje z zdravili, hitro delujočimi antihistaminiki in eventualno adrenalinom. Bolniki, ki so imeli težje potekajočo alergijsko reakcijo, imajo vedno pri sebi samoinjektor adrenalina in navodila za uporabo.«

Držati se je treba navodil

Zelo pomembna je preventiva. Še posebej pri najtežjih alergijah med otroki, ko je potrebno biti res dosleden, da se ne odpre niti vrečka z alergenim živilom ali uporabi žlica, ki je bila prej v nekem drugem (alergenem) živilu. V Vrtcu Škofja Loka so zelo dosledni.

»Preventivno ravnanje je potrebno pri vseh alergijah. Hrane v vrtec starši ne prinašajo, tudi ob praznovanjih otrok ne, saj v takšnem primeru alergeni niso obvladljivi. Otrok z dieto dobi svoj obrok, ki ga zaužije s svojim priborom, kar pomeni, da je skupni jedilni pribor torej popolnoma izključen, je jasna Barbara Kožuh.

Vemo, da tovrstno ravnanje ni preprosto, saj je v skupini kar veliko število otrok, ki imajo dnevno več obrokov, pri katerih je treba zelo paziti. »Ker je igralnica prostor, kjer hitro lahko pride do navzkrižne kontaminacije, je res potrebna skrajna pazljivost, a otrok z dieto zaradi tega v igralnici seveda ne moremo izolirati, kljub stalno prisotnemu tveganju za navzkrižno kontaminacijo v prostoru. Sicer priprava dietnih obrokov zahteva skrbno načrtovanje obrokov, poznavanje živil in njihove sestave, skrbno prebiranje deklaracij, usposobljenost osebja v kuhinji, poznavanje alergije v oddelku oziroma enoti, kjer je otrok.

Otrok lahko zaužije le živila, ki jih dobi iz kuhinje. Zagotovljena mora biti sledljivost in jasno označevanje od načrtovanja do zaužitja obroka. Dietni obroki se pripravljajo ločeno od ostalih, na ločenih delovnih površinah in z namenskim priborom. Tudi ob posebnih priložnostih se zelo potrudimo, da otroci z dieto niso prikrajšani in za njih pripravimo ustrezen dietni izdelek, ki je hranilno in vizualno čim bolj podoben živilu, ki ga dobijo drugi otroci.«

ABC

A poznamo osem glavnih alergenov, med njimi jajce, mleko, soja, pšenična moka, arašidi, drevesni oreščki, ribe, morski sadeži.

B Povečano število alergij pripisujemo spremenjenemu načinu življenja, ki spreminja naše naravno okolje.

C Smernice EU predpisujejo, da so najbolj ogrožajoči, najpogostejši prehranski alergeni na živilih deklarirani, tudi če se v izdelku nahajajo le v sledeh.