Si predstavljate, da ne morete govoriti? Koliko stvari bi bilo neizrečenih, koliko besed ne(u)slišanih … Da lahko govorimo, se moramo zahvaliti evoluciji možganov in delov, ki so odgovorni za govor. Brez usklajenosti in pravilnega delovanja možganske skorje, centrov v nižjih delih možganov, ust in žrela (artikulacijski organi), grla z glasilkama, pljuč, mišic prsnega koša in trebuha ter čutil za tip, sluh in vid, nam to ne bi uspelo.

Ko gre glas iz naših ust, takrat zavalovi zrak, ki nastane pri hitrem odpiranju in zapiranju glasilk. Glas določa več značilnosti: višino, glasnost, barvo, melodiko, glasovni obseg in nastavek. Kadar gre za glasovno motnjo v najširšem pomenu besede in je ta posledica nepravilnosti ene ali več značilnosti glasu, govorimo o hripavosti.

Avtor: Saša Vrbančič

Hripavost obsega precej sprememb glasu. Lahko ga popolnoma izgubimo in smo prisiljeni nekaj časa molčati, ali pa je naš glas raskav. Spremembe opazimo sami. Zaznamo jih v glasnosti (moči glasu) in višini glasu, prav tako pa tudi v barvi. Znan je rek, da se naše razpoloženje sliši v glasu. Vsekakor hripavost ni prijetna in če traja dlje kot nekaj dni, je prav, da poiščemo strokovno medicinsko pomoč. Pomembno je, da znamo zdravniku natančno opisati težave in tudi priznati morebitne slabe navade, ki so lahko pripomogle k hripavosti (kajenje, debelost, prekomerno pitje alkohola, telesna nedejavnost, …).

Hripavost kot posledica pretirane uporabe glasu

Disfonijo, ki označuje spremembo glasu, največkrat povzroči napačna in pretirana uporaba glasu. Dogaja se vsem, ki svoj glas izraziteje dnevno uporabljajo – igralci, pevci, učitelji, napovedovalci, voditelji, vzgojitelji, prodajalci. Tudi navijačem se zgodi, če so bili pri navijanju preveč zagnani. Pri disfoniji se lahko pojavi vnetje z rdečino in oteklino. Kadar takšno stanje traja daljši čas in ga zanemarimo, se lahko pojavijo razjede, vozliči in polipi. Vse to lahko pelje v trajno hripavost. Zato je obisk zdravnika, ki bo pregledal vaše stanje in vas v primeru dolgotrajne hripavosti napotil k specialistu, umesten. Ta bo odpravil organske ovire. Foniater, strokovnjak za glas, pa nas bo naučil, kako glas uporabljati pravilno, torej brez pretiranega naprezanja glasilk.

Hripavost kot posledica vnetja zgornjih dihalnih poti

Kadar se prehladimo ali zbolimo za katero od drugih bolezni dihalnih poti, je hripavost pogosta spremljevalka. Grlo je okuženo z virusom ali pa prizadeto zaradi okužbe mandljev in obnosnih votlin. Alergije so ravno tako lahko vzrok hripavosti. Pogost vzrok je tudi zatekanje želodčne kisline navzgor, kar strokovno imenujemo gastroezofagealni refluks. Zato je dobro biti previden pri uživanju obrokov – naj ti ne bodo preobilni in premočno začinjeni. Veliko škode lahko naredi tudi alkohol, kombinacija vsega naštetega pa povzroči, da se bo kisla želodčna vsebina vrnila po požiralniku navzgor, to pa lahko poškoduje občutljivo sluznico grla. To bomo še posebej močno občutili v ležečem položaju ali če smo kadilci. Vse našteto povzroči pekočo zgago, cmok v grlu in pogosto odkašljevanje, s čimer preveč obremenimo glasilke.

Tudi duševni pretresi vplivajo na glas

Če nas doleti kakšen večji duševni pretres, se nam lahko glas spremeni. Zagotovo ste že slišali za izraz »glas se mu/ji je zlomil«. Če trajajo napetost in nervoza ali živčnost dlje časa, postane motnja trajnejša. Zato je treba takšen vzrok na ustrezen način odpraviti. Velikokrat lahko slišimo, kako se nervozne in živčne osebe odkašljujejo in tako vplivajo na poškodbo glasilk.

Spremembe v okolju

Onesnaženost zraka, stalen hrup in posledično povišan glas ter jemanje nekaterih zdravil nam lahko spremenijo glas. Če se le da, se izogibajmo omenjenim škodljivim dejavnikom.

Slabe razvade

Dolgotrajno kajenje in pitje žganih pijač ogroža redne uporabnike le-teh. Maligna obolenja so lahko posledica pretirane rabe škodljivih snovi, zato morate vsi uporabniki naštetih snovi obiskati zdravnika, če trajajo spremembe glasu dlje časa. Tudi motnje delovanja ščitnice, sladkorna bolezen in še nekatere druge bolezni lahko povzročijo spremembo glasu.

Kako zdravimo hripavost?

Različno. Zdravljenje je odvisno od povzročitelja. Kadar gre za prekomerno uporabo glasu ali prehlad, si lahko pomagamo z domačimi pripravki. Redno pitje ustreznega čaja ali različne obloge (sesekljana čebula, kisovi in glineni obkladki) so ponavadi hitro uspešni. Dobro je tudi, da glasilkam privoščimo počitek in se ne naprezamo. Tudi šepetanje ni nič manj nedolžno, ker ravno tako obremeni glasilke. Poskrbite, da bo zrak v prostoru, kjer bivate ali spite, primerno vlažen. Če je grlo vneto in izsušeno, so priporočljive inhalacije. Že voda z morsko soljo je blagodejna. Popijte dovolj tekočine, vsaj začasno se odpovejte škodljivim razvadam. V lekarnah je na voljo v prosti prodaji precej pripravkov na rastlinski osnovi.

Obiščite zdravnika ob dolgotrajni hripavosti

Zdravnik je tisti, ki bo najbolje vedel, kaj potrebujete, če vaše hripavo stanje traja dlje kot le nekaj dni. S pregledom ustne votline in ustnega dela žrela ter z oceno delovanja pljuč bo odkril mnogo bolezenskih stanj na organih, ki so ključni za tvorbo glasu. Otorinolaringolog pa bo s kliničnim pregledom, ki vključuje tudi pregled glasilk (indirektna laringoskopija), ocenil stanje samih glasilk in njihovo funkcijo pri tvorbi glasu ter okolna tkiva. Pri bolnikih, pri katerih je treba spremembe glasilk natančneje ovrednotiti, bo opravil neposreden pregled glasilk (direktna laringoskopija), še natančnejši pregled glasilk z mikroskopom, ali pa bo odvzel majhen košček tkiva za histološki pregled (biopsija).

 Za dober glas:

• skušajmo se izogniti škodljivim vplivom: opustimo kajenje in pitje alkohola (predvsem žganih pijač), ne zadržujmo se v zakajenih prostorih;
• če delamo v okolju, kjer je veliko škodljivih vplivov, nosimo zaščitno masko;
• poskrbimo, da bo zrak, ki ga vdihujemo, očiščen in navlažen ter primerne temperature;
• poskrbimo, da bo nos prehoden, odpravimo vnetja in mehanske ovire v nosu;
• odpravimo vse dejavnike, ki dražijo sluznico žrela in grla, odkrijmo in zdravimo alergije, odpravimo vnetna žarišča v ustih in žrelu ter preprečimo zatekanje želodčne kisline v spodnji del žrela;
• omogočimo sluznici žrela in grla, da bo vlažna, čista in nedražena;
• preprečimo nepravilno uporabo glasu, ne odhrkavajmo se ves čas in ne pokašljujmo