Avtor: Andreja Hergula
Beljenje zob sicer nima zveze z zdravjem, a se ga vseeno lotevamo zaradi lepšega videza. A preden se ga lotimo, je treba oditi k zobozdravniku. Če si želimo pobeliti zobe, ne smemo imeti kariesa, dotrajanih in slabih zalivk ter bolnih dlesni in obzobnih tkiv. Stari moramo biti več kot 18 let, saj se zobje do takrat še razvijajo. Zobe moramo pred postopkom profesionalno očistiti, sicer se lahko neenakomerno pobelijo.
Zobe si lahko pobelimo sami z belilnimi sredstvi iz trgovine. A pozor, dr. Terlević Dabićeva opozarja na nepravilno uporabo sredstev, s katerimi si lahko poškodujemo zdravo zobovino, po tem nas lahko začnejo zobje skeleti, dobimo neželeno barvo zob, jih obarvamo neenakomerno, poškodujemo mehka tkiva, obrabimo trda zobna tkiva.
Lahko nam jih beli zdravnik v ordinaciji. Ta uporabi primerno količino karbamidnega ali vodikovega peroksida, zobe spolira, nanese belilni gel, izpere in nekajkrat ponovi postopek. Vse skupaj traja eno uro, vendar je treba postopek večkrat ponoviti. Po tem nas lahko še nekaj časa moti preobčutljivost zob na toploto, zato zobozdravnik premaže zobe s premazi in predlaga zobno pasto za občutljive zobe. Delo lahko naredi tudi z laserjem ali z uporabo belilnih luči.
Zobe lahko pobelimo doma pod zobozdravnikovim nadzorom, in sicer s posebnim nastavkom, v katerega doma nanesemo belilo in ga nosimo določen čas glede na dana navodila. Preobčutljivost zob je pri tej metodi manjša.
Lahko pobelimo tudi odmrle zobe. Belilo vnesemo v zob pod začasno zalivko in ga večkrat zamenjamo. Ko dosežemo želeno barvo, naredimo dokončno zalivko. Ta vrsta beljenja ne boli. Sicer pa postopke vseh vrst beljenja ponavljamo na dve leti, če želimo obdržati belo barvo. Po mnenju strokovnjakinje se je treba zavedati, da »vsa belilna sredstva rahlo poškodujejo sklenino. Večja je poškodba, bolj je bela barva zoba. Po beljenju so zobje lahko preobčutljivi na kemijske in termične dražljaje od nekaj tednov do nekaj mesecev.« Svetuje tudi, naj se izogibamo »hrani, ki vsebuje barvila (kavi, rdečemu vinu, pravemu čaju), kajenju, saj s tem hitreje pride do ponovnega zabarvanja«.
Če želimo za nekaj odtenkov bolj bele zobe, raje prej posezimo po mehaničnem in neškodljivem peskanju zob ter poliranju.
Omenili smo laser. Obstajata dve vrsti laserja, visokoenergetski se uporabljajo kot nadomestilo za običajne kirurške instrumente ali brusilna telesa, nizkoenergetski (mehki) pa se uporabljajo za hitrejše celjenje ran in biološko regeneracijo, uničevanje bakterij, pomagajo pri zdravljenju aft, herpesa. Dobro pri tem je, da se zmanjša ali izloči uporaba anestetikov ter da ni krvavitve. Pri visokoenergetskem laserju so možne opekline, poškodbe oči, kože, zato so potrebna zaščitna očala za zdravnika in pacienta. V zobozdravstvu se uporablja mehki laser, in sicer za zdravljenje vnetij obzobnih tkiv, dezinfekcije koreninskih kanalov pri zdravljenju zob in kot omenjeno, beljenju zob.
Mnogo ljudi ima v ustni votlini nameščene zobne vsadke. Ti ne spadajo v osnovno zdravstveno zavarovanje razen pri določenih težkih boleznih in stanjih. Zobozdravniki jih nameščajo od 18. leta naprej. Preden se vstavijo, je treba z rentgenom preveriti stanje čeljustne kosti ter pozdraviti vse bolezni zob ali obzobnih tkiv, sluznic ustne votline.
Zobni vsadki so implantati, ki so najpogosteje izdelani iz titana od prvega do četrtega razreda ali iz titanijeve zlitine. Vsadek se na podlagi osteointegracije vrašča med živo kostjo in površino materiala. Pri trajanju in kvaliteti zobnega vsadka je pomemben material, iz katerega je izdelan, ter trdna povezava med vsadkom in protetičnim nadzidkom (to je del, na katerega izdelamo prevleko, mostiček, protezo).
Tudi pri vstavitvi vsadkov so možni zapleti. Rana se lahko po operaciji vname, a to se zgodi redko in se lahko pozdravi. Lahko se poškodujejo obnosne votline, kar običajno nima posledic za splošno zdravje ali implantat. Če se poškoduje določen živec v čeljusti, lahko pride do omrtvičenosti (ta lahko traja tudi do nekaj mesecev). Pozni zapleti se lahko zgodijo, ko pride do določenih vnetij, kar lahko vodi do izgube vsadka. Zato je pomembna natančna ustna higiena ter redni pregledi pri zobozdravniku.
smo sončnega 20. marca praznovali dan ustnega zdravja? Praznujejo ga po 70 državah sveta in seveda tudi v Sloveniji. Pri nas so potekale delavnice za predšolske otroke in šolarje, ki so se med drugim praktično naučili, kako pravilno skrbeti za ustno higieno. Zdravje zob je sicer po besedah dr. Diane Terlević Dabić pomembno za splošno zdravje. Kar 90 % svetovnega prebivalstva boleha za kakšno obliko bolezni zob in obzobnih tkiv (kariesa, parodontalne bolezni ali karcinomov v ustni votlini)! Znanstveno je dokazana povezava med zdravjem zob in obzobnih tkiv ter najbolj razširjenimi zdravstvenimi obolenji, npr. boleznimi respiratornega trakta, prezgodnjim porodom in nizko porodno težo, revmatoidnim artritisom, osteoporozo, s posebnim poudarkom mehanizma delovanja na srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Kaj storiti? Ustna higiena mora biti ne samo redna, temveč tudi pravilna, hrana ustrezna, pregledi pri zobozdravniku pa pogosti.
imajo današnji tri- in štiriletniki manj kariesa kot nekoč? Zdaj ga ima (le) vsak tretji. Zdravniki priporočajo staršem, da si vzamejo čas za tako preprosto stvar, kot je čiščenje zob – le dvakrat po dve minuti na dan je dovolj. Svetujejo, da na prvi pregled pripeljete že dojenčka, starega šest mesecev. Bodimo zgled tudi sami, tudi starši si čistimo zobe, hodimo na preglede, imejmo odklonilen odnos do sladkih pijač in ne umirjajmo otroka z dudo po prvem letu starosti!
so konec predprejšnjega stoletja raziskali, da imajo v Koloradu zaradi vsebnosti fluorida v vodi vsi zdrave zobe? Mnenje zobozdravnikov o fluoridih je takšno: povečajo odpornost zob proti kariesu, zato z njimi otrokom lahko čistimo zobe, a vseeno s količino paste ne pretiravajmo.
Maj 2014