Že v dobi otroštva so nam odrasli skušali vcepiti pomen pravilne ustne higiene, ne le za zdravje naših zob, temveč celotnega telesa. Stali smo pred ogledalom v kopalnici in pod budnim očesom staršev s ščetko opletali po zobeh. Kasneje smo v šoli stali v vrsti pri umivalniku in ob obisku zobozdravnika tekmovali za zajčke ter se izogibali polžem. Z leti prizadevanj pa smo le uvideli, da skrb za zobno higieno ni le želja odraslih, temveč je dobra »kondicija« naše ustne votline in zob sestavni del dobrega počutja in splošnega zdravja.

Avtorica: Nika Arsovski

Ustno zdravje je pomemben del splošnega zdravja in blagostanja

»Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje ustno zdravje kot pomemben sestavni del splošnega zdravja in blagostanja, zato ga ne smemo obravnavati ločeno od splošnega zdravja in počutja,« zagotavlja diplomirana medicinska sestra Anita Zajec Kambič iz Zdravstvenega doma Črnomelj. Pri tem opozori, da je nastanek bolezni v ustni votlini tesno povezan z mikroorganizmi, ki so v ustih stalno prisotni. Na zobni površini tvorijo biofilm, ki ga imenujemo tudi zobni plak ali zobna obloga. Slednje stalno nastajajo na zobni površini, sestavljajo jih ostanki hrane, komponente sline ter bakterije in njihovi produkti. Neustrezna ustna higiena in nezdrav življenjski slog, ki vključuje tudi kajenje ali prekomerno uživanje alkohola, vodita v neravnovesje ustne votline.

Prisotnost zobnih oblog lahko vodi v nastanek parodontalne bolezni, saj bakterije v oblogah ob zobnem vratu povzročajo vnetje obzobnih tkiv, sčasoma te obloge otrdijo in nastane zobni kamen, kar otežuje odstranjevanje mehkih oblog in povzroča napredovanje bolezni. Vneto dlesen prepoznamo po zadebeljenosti, pordelosti in po tem, da že ob rahlem dotiku lahko zakrvavi. Parodontalna bolezen napreduje postopoma, vodi v raztapljanje kosti in propadanje tkiva, ki zob veže na samo kost. Zobje tako postanejo razmajani, v skrajnem primeru začno tudi izpadati.

Ena izmed najbolj razširjenih kroničnih bolezni ustne votline je brez dvoma karies. V zobnih oblogah so prisotne bakterije, ki razgrajujejo sladkorje v kisline, te nato raztapljajo površino zoba, kar vodi v nastanek kariesa. Stopnjevanje bolezni vodi do vnetja zobne pulpe, v zadnji fazi tudi do izgube zoba. Prav zato velja omejiti vnos prostih sladkorjev, ti naj na dan ne bi presegali 10 % celotnega energijskega vnosa.

Dobra ustna higiena lahko po nekaterih raziskavah podaljšuje življenjsko dobo

Velik del težav, ki izvirajo v ustni votlini, lahko preprečimo z ustrezno ustno higieno. Če je sprva veljalo, da si zobe umivamo ob jutrih in večerih, pa dandanes vlada prepričanje, da je zobe smiselno umivati tudi večkrat. »Zobe si je smiselno očistiti po vsaki jedi, temeljito čiščenje zob naj bo zvečer. Koliko časa potrebujemo, da res temeljito odstranimo ostanke hrane, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika, njegovih ročnih spretnosti in pogosto tudi lege njegovih zob, predvsem pa od njegove natančnosti. Včasih zadostujejo tri minute, lahko pa tudi manj ali tudi več.

Ne glede na to, ali ščetkate zobe enkrat ali dvakrat dnevno, strokovnjaki svetujejo, da zob ni treba čistiti takoj po uživanju hrane in pijač. Priporoča se, da s čiščenjem počakamo vsaj pol ure po zadnjem obroku,« razloži sogovornica in nadaljuje: »Ključni dejavnik pri ohranjanju ustnega zdravja je primerna in zadostna ustna higiena, kar pomeni umivanje zob vsaj dvakrat dnevno z zobno kremo s fluoridi in enkrat dnevno uporaba zobne nitke in/ali medzobne ščetke. Enako pomembno se je tudi udeleževati preventivnih pregledov pri zobozdravniku. Na preventivnem pregledu je namreč mogoče dovolj zgodaj odkriti morebitne bolezni in s tem doseči pravočasno zdravljenje.« Po zadnjih raziskavah sodeč si vsaj dvakrat dnevno zobe umiva kar 64,3 % Slovencev med 25. in 74. letom starosti, pri otrocih in mladostnikih je delež še nekoliko višji.

Redna in ustrezna ustna higiena po nekaterih raziskavah podaljšuje tudi življenjsko dobo, ob ustrezni ustni higieni naj bi se ta podaljšala za med 1,5 in 6 let. A pozor, pri uporabi ščetke velja biti previden, sicer lahko poškodujete dlesni in sklenino. »Predolgo ščetkanje, zlasti če trdo ščetko preveč zavzeto pritiskate ob zobe, sčasoma privede do erozije dlesni in poškodb sklenine. Nepravilna trdota ščetke v kombinaciji z napačnimi gibi na zobe in dlesni ustvarja nepotreben pritisk, ki povzroča poškodbe obzobnih tkiv in zobne sklenine,« pojasnjuje Zajec Kambičeva.

Med ščetkanjem zob ponavljajte isti vzorec

Osnova za temeljito čiščenje zob je dobra zobna ščetka. Sogovornica svetuje, da ste ob nakupu pozorni na zobne ščetke z majhno glavo, ki lažje dosežejo tudi zobne ploskve zadnjih kočnikov. Pazite tudi na izbiro primernih ščetin, te morajo biti mehke, karseda tanke in številne, izdelane iz materialov, ki se v vodi ne zmehčajo. V nasprotnem primeru ščetine med ščetkanjem ne ohranijo oblike.

In kakšen je pravilen potek umivanja zob? »Pri ščetkanju zob je treba očistiti vse ščetki dostopne ploskve vseh zob. Kratki krožni gibi, ki jih izvajamo skoraj povsem brez pritiska, zahtevajo nekaj časa za privajanje. Vedno ponavljajte isti vzorec. Najprej zunanje površine, nato vse notranje, najprej spodnje zobe, nato še zgornje. Z zobno ščetko težko v celoti dosežemo in očistimo zadnjo stran sedmic oziroma osmic, zato je priporočljivo, da uporabimo posebno, tako imenovano čopasto ščetko. Ta ima drugače oblikovan vrat in majhen snop ščetin, s katerim zlahka dosežemo vse dele zoba, ki jih z navadno ščetko ne moremo oziroma zelo težko,« svetuje sogovornica iz ZD Črnomelj.

Delovanje zobne ščetke vsaj enkrat na dan dopolnjujemo z uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke. Z njima očistimo ploskve, ki jih s ščetko ne dosežemo. »Usta lahko večkrat dnevno speremo z ustno vodico, ki naj bo brezalkoholna. Uporabo zobne nitke priporočamo pri tisti otrocih in mladostnikih, ki imajo med zobmi tesne stike in pri katerih je mogoče pričakovati zadovoljivo čiščenje s tem pripomočkom. Vsak od nas je drugačen. Prav tako vsaka usta, vsak zob in vsak medzobni prostor. Zato je treba tudi čiščenje zob in medzobnih prostorov prilagoditi posameznikovi anatomiji, starosti in njegovim motoričnim sposobnostim. Naj vam pri tem svetujejo zobozdravstveni strokovnjaki. Popolnega, učinkovitega in varnega čiščenja zob se ne moremo naučiti s prebiranjem literature,« je jasna Zajec Kambičeva.

Težave ustne votline vplivajo na kakovost našega življenja

Zdravje naše ustne votline je neizbežno povezano s splošnim zdravjem in dobrim počutjem. Pomislite, kako se počutite, kadar začutite bolečine v ustih. Težave z zobmi pomembno vplivajo na kakovost vašega življenja, onemogočajo vaše delovanje in psihosocialno blagostanje. Znaki nekaterih sistemskih bolezni se najprej izrazijo prav v ustni votlini in obratno, težave v ustni votlini se zrcalijo tudi v drugih telesnih bolezenskih stanjih. Parodontalna bolezen tako povzroča bolezni srca in ožilja, bolniki s stopnjevano boleznijo so tako bolj podvrženi tveganju srčnega infarkta. Parodontalna bolezen lahko vpliva tudi na prezgodnji porod, prav tako so raziskovalci odkrili povezavo s pljučnimi boleznimi.

Posebna previdnost velja pri bolnikih s sladkorno boleznijo, katerih obzobna tkiva so že bolj občutljiva za različna vnetja. Poleg primerne ustne higiene se morajo redno udeleževati tudi zobozdravniških pregledov, kar prispeva k pravočasnemu odkrivanju bolezni.

Nasveti za umivanje zob:

– Zobe umivajmo vsaj dvakrat na dan.

– Izberimo mehko zobno ščetko z majhno glavo, ob izrabi jo zamenjamo.

– Enkrat na dan uporabo zobne ščetke združimo z zobno nitko ali medzobno ščetko.

– Otroške zobe začnemo umivati ob izrasti prvega mlečnega zoba.

– Otroku z umivanjem zob pomagamo vsaj do šestega leta starosti.

– Najmanj enkrat na leto obiščemo zobozdravnika, četudi preventivno.

ABC

A Zobe si je smiselno očistiti po vsaki jedi, temeljito jih očistimo zvečer.

B Po raziskavah sodeč si vsaj dvakrat dnevno zobe umiva kar 64,3 % Slovencev med 25. in 74. letom starosti.

C Osnova za temeljito čiščenje zob je dobra zobna ščetka.