Nezdrave dlesni niso posledica nepravilnega grizenja ali prehrane, temveč so predvsem rezultat nezadostne ustne higiene. Kolikokrat na dan si umivamo zobe, ni tako pomembno, kot si mislimo. Bistvo je v tem, da moramo zobe umiti kvalitetno. Poščetkati in ponitkati, kot pravi Ivana Prkić, dr. dent. med.  

Avtorica: Andreja Hergula

Kako so videti neutrjene dlesni?

Ne gre za utrjene in neutrjene dlesni. Dlesni so bodisi zdrave bodisi nezdrave. Nezdrave so vnete, pordele, zatečene, krvavijo, bolijo, kar je že začetek parodontalne bolezni. Zdrave dlesni pa naj bi bile bledo rožnate barve, s pomarančasto površino, čvrste, na otip se lepo odzivajo, ne krvavijo, predvsem pa ne bolijo.

Ali dlesni napade bolezen zaradi hrane in nepravilnega grizenja?

Ne, to načeloma ni posledica prehranjevanja kot takega. Seveda drži, da se moramo prehranjevati zdravo, kar vključuje čim več svežega sadja, zelenjave, vitaminov in mineralov ipd. Vse, kar privoščite črevesni sluznici, privoščite tudi sluznici v ustih. Vnetja dlesni se zgodijo predvsem zaradi nepravilne ustne higiene.

V kakšnem smislu nepravilne?  

V moji ambulanti opažam, da si veliko ljudi umiva zobe, zelo malo ljudi pa si zobe umije. Nekateri si jih umivajo večkrat na dan, nikoli pa si jih zares ne umijejo. Zobe je treba dvakrat dnevno poščetkati in vsaj enkrat na dan ponitkati. Pravilna tehnika ščetkanja je po novejših smernicah s krožnimi gibi po vseh zobnih površinah, s ščetko z majhno glavo, torej majhno delovno površino ter  čim več  mehkimi ščetinami. Te ščetine naj bi bile blagodejne za dlesen, saj tako dosežemo najbolj kritične točke. Treba je počistiti vse zobne površine, pri licu, pri jeziku, grizno pa tudi vmesne površine med zobmi. Nekateri imajo veliko prostora med zobmi in imajo t. i. »trikotnike«. Nastanejo na mestu, kjer se je že zgodila recesija dlesni, ko se dlesen z leti pomika navzdol proti korenini zoba. V tem primeru svetujemo interdentalne ščetke, ki jih je na tržišču zares veliko. Treba jih je uporabljati pravilno, izbrati pravilno debelino in se izogniti temu, da s ščetko ranimo dlesen. Ščetka ni namenjena temu, da popraskamo dlesen, ki srbi, temveč, da odstranimo mehke obloge, ki nastanejo predvsem v predelu med zobom in dlesnijo.

Grizenje torej nima nič opraviti z bolnimi dlesnimi?

Načeloma ne. Svetujemo pa, da hrano vseeno dobro prežvečimo. To svetujemo predvsem zaradi čeljustnega sklepa in zaradi tega, da spodbudimo proizvajanje sline. Zaradi enakega razloga svetujemo tudi žvečilke. Slina kot takšna namreč splakuje površino zob in dlesni. Mladim mamicam svetujem, da dojenčku čim prej ponudijo hrano na žličko in čim več sadja in zelenjave – korenček je super ravno zaradi tega, ker ga je treba dobro prežvečiti. Opažamo, da se tistim, ki jedo bolj pasirano hrano, na primer starejšim, dela več oblog, tudi zato, ker je tako tudi sline je manj.

Kako pa za dlesni še lahko dobro poskrbimo?

Razvade, kot so kajenje, pitje gaziranih pijač, kave, alkoholnih pijač, slabo vplivajo na dlesen. Kajenje in alkohol sta najhujša sovražnika ustne sluznice!

Bolj kot sladkarije?

Daleč bolj kot sladkarije. S sladkarijami ni nič narobe – če človek je sladko in ima zdrave zobe ter dlesni, ni bojazni, če po uživanju sladkarij poščetka zobe. Ni jih potrebno ščetkati takoj in po vsaki sladkariji, le dvakrat na dan na pravilen način. Treba pa je vedeti, da se nekatere sladkarije lepijo na zobe in bodo na njih ostale dolgo časa, to so npr. piškoti, trdi bomboni, lizike. Zob ima veliko vdolbinic in področij, kjer se le-te nalepijo, zato je tam sladkarija povzročitelj kariesa. Čokolada ali mehka torta sta veliko boljši v tem smislu, saj se ne zalepita na zobe. Še večji povzročitelji kariesa so nekateri ogljikovi hidrati, predvsem čipsi in smokiji. Kar se pa dlesni tiče, je treba dnevno odstranjevati obloge, ki nastanejo.

Ali dandanes sploh še znamo pravilno gristi?

Danes je vedno več težav z zobmi. Življenje je hitro, tempo je prehiter, stresa preveč, izguba obzobnega in zobnega organa je hitra. Ljudje prekmalu izgubljajo prirastišče dlesni, oporo zoba v kosti. Stres kot tak je tudi povzročitelj parodontalne bolezni! Če ste nervozni, je občutljiva črevesna sluznica, pa tudi dlesni. Zato moramo biti pozornejši, kot smo bili včasih. Danes je tudi hrana bolj predelana. Vse je spasirano, vnaprej pripravljeno, k zobozdravniku  se ne hodi dovolj pogosto. Zaradi teh razlogov hitro nastanejo parodontalne težave. Ko pa enkrat izgubimo oporo zoba in sam zob, je žvečenje oteženo. Če imajo ljudje zdrave zobe, znajo žvečiti. Včasih mi pacienti, ki si zob ne umivajo dovolj, rečejo, najbolje bo, da mi izpulite vse zobe in daste noter implantate oz. protezo. Ljudje se ne zavedajo, kako pomembni so zobje, so namreč prva točka prebave! Če hrane ne prežvečimo v zadostni meri, so sistemske bolezni, ki prizadenejo prebavni trakt, zelo blizu.

Ste vedeli, da …

se dandanes umetni zobje dobivajo kasneje? Tako je tudi zaradi osveščenosti v otroški dobi. Imamo boljšo zobozdravstveno oskrbo, zobozdravstvo napreduje, zobe se da nadomeščati bolje kot včasih. Dejstvo pa je, da je kupna moč šibka, zato protetično nadomeščanje zob še vedno predstavlja velik finančni izziv za veliko Slovencev, torej si težko privoščimo vse zobe  nadomestiti z implantati. Po besedah dr. Prkićeve pacienti iz ruralnega okolja hitreje izgubljajo zobe, saj je tam stopnja ozaveščenosti o pomenu ustne higiene verjetno nekoliko nižja ter je poudarek na ustni higieni in obisku zobozdravnika manjši. V mestih je nekoliko bolje. Kadi pa se še vedno preveč in zobje se še vedno ne umivajo tako, kot je treba!

Junij 2015