Ko nas v mrazu prične praskati ali peči v predelu grla, se pogosto sprašujemo, ali gre le za prehodno težavo ali morebiti za resnejše stanje, ki zahteva obisk zdravnika.

Bolečina, pekoč občutek, sluz v grlu in hripavost so med najpogostejšimi težavami, ki nas pestijo zlasti v hladnejših mesecih. V nadaljevanju si preberite zakaj nastanejo težave z grlom, kako jih ločimo ter kako si sami pomagamo?

S strokovnimi pojasnili sta nam na pomoč priskočili specialistki otorinolaringologije: dr. Tanja Soklič Košak, dr. med. in Tina Mlinarec, dr. med.

Zakaj pozimi hitreje zbolimo za vnetji v grlu?

Čeprav nas grlo lahko boli v vseh letnih časih, so zimski meseci zaradi nizkih temperatur in suhega zraka še posebej neugodni.

»Pozimi je v zraku veliko vodnih kapljic, ki omogočajo prenašanje virusov in bakterij ter hitro širjenje prehladov in drugih okužb dihal. V tem letnem času se tudi daljši čas zadržujemo v notranjih prostorih, kjer se okužbe lažje prenašajo. Sluznico dihal dodatno draži suh zrak, ki je v zaprtih, ogrevanih prostorih. Težave pa lahko še povečajo izpostavljenost cigaretnemu dimu in kronične težave z refluksom,« je pojasnila dr. Tanja Soklič Košak.

Hkrati naša dihala posredno obremenjuje tudi vse slabša kakovost zraka.

»Zrak je pozimi bolj onesnažen in delci v njem dražijo naša dihala. Najbolj občutljivi so bolniki z alergijami, pa tudi s kroničnimi boleznimi dihal, kot sta astma in bronhitis, ter bolniki, ki prejemajo imunosupresivno terapijo, ki jih imunsko oslabi. Na udaru so tudi ljudje, ki poklicno veliko govorijo. Zaradi povečanih govornih obremenitev imajo bolj napete mišice vratu, to mišično napetost mrzel zrak še dodatno poslabša,« dodaja dr. Tanja Soklič Košak.

Virusna ali bakterijska okužba grla

Prvi znaki so pri virusni in bakterijski okužbi pogosto enaki (pekoč občutek, bolečina v grlu, sluz, kašelj), zato sami težko ugotovimo, za katero vrsto vnetja gre.

»Simptomi in znaki virusne in bakterijske okužbe grla so zelo podobni. To so bolečine, praskanje, draženje v grlu, srbenje in občutek suhega grla. Vsi ti simptomi se stopnjujejo do kašlja, ki je lahko dražeč ali produktiven (z izmečkom oziroma izpljunkom). (…) Najbolj zanesljivo lahko razlikujemo ta dva vzroka okužbe s pregledom krvi, saj bakterijsko vnetje pokaže povečan C-reaktivni protein (CRP, kazalec vnetja), povečano število levkocitov v krvni sliki in povečan delež nevtrofilcev v diferencialni krvni sliki,« pojasnjuje dr. Tanja Soklič Košak.

Pri blažjem poteku virusnega vnetja svetujejo počitek, zadosten vnos tekočin in lajšanje simptomov z zeliščnimi pastilami ali pršili. Bakterijsko vnetje običajno zahteva obisk zdravnika in po potrebi antibiotike.

Ko krivec ni le okužba: gastroezofagealni refluks

Zatekanje želodčne vsebine v grlo in žrelo (refluks) lahko povzroči ali poslabša težave v grlu, tudi če je v ozadju okužba. Kisli želodčni sok, encimi in žolč lahko dražijo občutljivo sluznico, povzročijo občutek sluzi in nenehno praskanje v grlu. K težavam prispevajo tudi neustrezna prehrana (kisla in mastna hrana), uživanje velikih količin medu ali limoninega soka, ter kajenje in stres.

»Včasih refluks povzroča težave v grlu tudi takrat, ko ga kislina sploh ne doseže, ampak draži le želodcu najbližji del požiralnika. (…) Tretja težava pa je, da si s kašljanjem povzročimo tudi drobne mehanske poškodbe na sluznici grla. V najhujših primerih pride celo do rane in vnetja zadnjega dela glasilk, kjer začne brsteti vnetno tkivo – granulom,« izpostavlja dr. Tanja Soklič Košak.

Hripavost: simptom, ki se ga ne sme spregledati

Ko nas grlo začne boleti in se pojavi hripavost, pogosto menimo, da gre le za nedolžno virozo ali razdraženo grlo. Hripavost pa je lahko tudi znak drugih bolezni in stanj.

»Najpogostejši vzroki za hripavost so akutna in kronična vnetja grla. Kronično vnetje grla je pogosto posledica neustreznega zdravljenja akutnega vnetja grla, kajenja, pitja alkohola, gastrezofagealnega refluksa, zlorabe glasu, pretirane glasovne obremenjenosti, izpostavljenosti dražečim snovem v delovnem ali domačem okolju, alergij, dihanja pretežno skozi usta ob slabši prehodnosti nosu. (…) Spremembe na glasilkah, ki povzročajo hripavost, so lahko benigne ali pa gre že za rakave spremembe,« pojasnjuje dr. Tina Mlinarec, dr. med., specialistka otorinolaringologije.

Pogosti so tudi funkcionalni vzroki za hripavost, ko se mišice grla prekomerno napnejo zaradi nepravilne govorne tehnike ali pretiranega govorjenja (na primer pri učiteljih, pevcih, prodajalcih). Če hripavost traja dlje kot dva tedna, je obisk zdravnika nujen, še posebej ob povišani telesni temperaturi, občutku dušenja, hudem kašlju in bolečinah.

Težave z grlom: Kdaj po strokovno pomoč?

Večina lažjih prehladnih okužb mine v enem tednu, pogosto celo prej. A obstajajo primeri, ko je zdravniški pregled nujen:

»Ko se po nekaj dneh, vsekakor pa v roku desetih dni, simptomi počasi ne izboljšujejo oziroma ne izzvenevajo, je potreben obisk osebnega zdravnika, ki bo ocenil stanje. (…) Če se simptomi hitro stopnjujejo – vročina, bolečine, težave z dihanjem in požiranjem, krvavitev, kar se v grlu zgodi precej hitro v poteku bolezni, so zelo hitro ali isti dan že pregledani v otorinolaringološki ambulanti,« svetuje dr. Tina Mlinarec.

Če se namreč okužba iz grla razširi na spodnja dihala ali pride do zapletov zaradi bakterijskega vnetja, zdravljenje postane zahtevnejše.

Preberite tudi prispevek: Ste ostali brez glasu?