Z neprijetnim občutkom suhih ust se pogosto lahko srečamo, kadar smo pod stresom ali pa premalo pijemo. S pojavom se najpogosteje srečujejo starostniki in tisti, ki dihajo skozi usta. Suha usta pa lahko nakazujejo tudi resnejše oblike bolezni, kot je na primer Sjögrenov sindrom. Suha usta ne dajejo zgolj neprijetnega občutka v naših ustih, ampak otežujejo tudi žvečenje in požiranje hrane. O vzroku za pojav suhih ust in kako ga lahko odpravimo, smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Ireno Hočevar Boltežar, dr. med., svet., vodjo Centra za motnje glasu, govora in požiranja na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana.

Avtor: Alja Gogala

Kaj najpogosteje povzroči občutek suhih ust?

Suha usta so lahko subjektiven ali objektiven občutek. Velikokrat pa je subjektiven občutek posledica objektivnega. Kadar smo nervozni, najpogosteje občutimo suha usta. Takrat se nam jezik lepi na nebo in v ustih ni sline. To je povezano z delovanjem vegetativnih živcev, ki enostavno zmanjšajo izločanje sluzi, kadar smo v stresu. Če naše telo normalno deluje in nismo bolni, so suha usta običajen fiziološki pojav. Vzrok za suha usta je lahko tudi dehidracija, ki nastane zaradi nezadostnega vnosa tekočine ali kadar ne nadomeščamo tekočine pri potenju, kar je značilno predvsem za poletne mesece. Suha usta so lahko tudi stranski učinek jemanja nekaterih zdravil.

So lahko suha usta tudi posledica dihanja skozi usta?

Zaradi suhih ust tožijo pogosto tudi tisti, ki dihajo skozi usta. Če dihamo skozi nos, se zrak segreje, navlaži in očisti, če pa dihamo skozi usta, nepripravljen zrak izsuši ustno sluznico in pojavi se občutek suhih ust. Zato se ljudje, ki ponoči smrčijo in imajo odprta usta, običajno zbujajo z občutkom suhih ust.

Zakaj zaradi suhih ust pogosto tožijo starostniki?

Do pojava suhih ust lahko pride kadar se v naših ustih ne izloča dovolj sline. Slino izločajo velike žleze slinavke, kamor sodijo dve obušesni slinavki, dve podčeljustni in dve podjezični slinavki. V sluznici ustne votline je nato še na tisoče malih slinavk, ki prav tako izločajo slino. Vse žleze slinavke so oživčene in v povprečju proizvajajo do 1,4 litra sline na dan. Te slinavke že s starostjo praviloma izločajo manj sline, tako da starejši ljudje po petinšestdesetem letu  ali še starejši pogosto tožijo zaradi suhih ust. Pojav suhih ust je torej pogosto povezan s starostnimi spremembami na slinavkah in manjšo tvorbo sline.

Kaj pa je vzrok suhih ust pri sladkornih bolnikih?

Tudi sladkorni bolniki imajo lahko suha usta, vendar pri njih ni nujno, da žleze slinavke manj delajo. Pri sladkornih bolnikih se suha usta lahko pojavijo predvsem, če je neurejena raven sladkorja oziroma imajo večjo koncentracijo sladkorja v krvi, kar povzroči večjo odvajanje vode in so lahko dehidrirani.

Ali so suha usta povezana tudi z resnejšimi obolenji?

Pri zdravem človeku se pod jezikom vedno nahaja jezerce sline, če tega ni in je sluznica v ustih izrazito suha, lahko gre za zdravstveno težavo in takrat iščemo vzrok. Suha usta so torej povezana tudi z nekaterimi zdravstvenimi stanji. Do pojava suhih ust lahko pride po obsevanju predelov glave in vratu, na primer zaradi raka glave, vratu ali limfoma. Kadar so v obsevalno polje zajete velike slinavke, je ena od posledic tudi sprememba na slinavkah v takšni meri, da te izločajo bistveno manj sline. Vzrok za pojav suhih ust je lahko tudi revmatsko obolenje oziroma obolenje veziva, ki ga imenujemo tudi Sjögrenov sindrom. Gre za kronično vnetno avtoimunsko bolezen, pri kateri pride do uničenja žlez slinavk in solznih žlez, kot posledica pa se pojavi tudi kserostomija oziroma suhost ustne votline. Sjögrenov sindrom je lahko primaren ali pa sekundaren, odvisno od tega, ali so prizadeti tudi sklepi. Za diagnozo obolenja naredimo biopsijo ustne sluznice oziroma opravimo histološki pregled dela drobne slinavke, ki se nahaja v naših ustih.

Kakšne nevšečnosti povzročajo suha usta?

Slino potrebujemo iz več razlogov. Pomembna je že zaradi občutka v ustih. Slina se tudi meša z grižljajem hrane in če imamo v ustih več sline, jezik hrano lažje porazdeli na zobe in lažje žvečimo. Preden prežvečeno, hrano pogoltnemo oziroma jo s pomočjo sline oblikujemo v grižljaj. Če sline ni, se hrana ne more sprijeti skupaj. Slina nam tudi pomaga pri požiranju in če je ni, je požiranje dosti težje. V tem primeru se grižljaj lepi na sluznico ustne votline, žrelnico, lahko celo nad vhod v požiralnik. V slini pa so tudi amilaze, encimi, ki so zadolženi za prebavo ogljikovih hidratov, ki nam pomagajo pri presnovi. Starejše osebe imajo zaradi suhih ust težavo tudi pri vstavljanju proteze. Osebe, ki imajo popolno protezo, ki se mora vstaviti na čeljustni greben, jo brez sline težko pričvrstijo. Pri tem si morajo zato pomagati z različnimi lepili za protezo.

Kako si lahko pomagamo, kadar trpimo zaradi suhih ust?

Izločanje sline stimulira kislo. Ljudem, ki trpijo zaradi suhih ust, običajno svetujemo, da ližejo kisle bonbone ali pijejo limonin sok ter na ta način stimulirajo slinavko, da izloča čim več sline. K večjemu izločanju sline pripomore tudi žvečenje žvečilk. Pomembno je seveda tudi, da veliko pijemo in tako vlažimo usta. Obstaja pa tudi umetna slina oziroma zelo tekoč gel, ki se ga vbrizga v usta. Umetna slina dalj časa ostane v ustih, da olajša težave, bolniki pa jo lahko dobijo na recept.

Pomembna dejstva, povezana s pojavom suhih ust:

• Posledice suhih ust so lepljiv in suh občutek v ustih, težave pri žvečenju, požiranju in okušanju hrane, težave pri govorjenju, pekoč občutek v ustih, suh občutek v grlu, razpokane ustnice, suh in grob jezik in okužbe v ustih.
• Slina nam pomaga prebaviti hrano, varuje naše zobe pred propadom, preprečuje okužbe tako, da uravnava bakterije in glivice v naših ustih ter nam omogoča žvečenje in požiranje hrane.
• Občutek suhih ust lahko zmanjšamo s pitjem vode ali nesladkanih napitkov in izogibanjem pijačam, ki vsebujejo kofein, ta namreč lahko poveča izsušenost ustne votline. Pomagamo si lahko tudi z žvečenjem žvečilke ali bonbona, ki ne vsebuje sladkorja. Priporočljivo je, da izberemo okus agrumov, cimeta ali mentola. Pomembno je, da ne posegamo po tobaku ali alkoholu, ki še dodatno izsušita naša usta. Pekoča ali slana hrana pa lahko v primeru suhih ust v ustni votlini povzroči občutek bolečine.
• Če se soočamo s pojavom suhih ust, lahko svoje zobe negujemo tako, da jih nežno ščetkamo vsaj dvakrat na dan in uporabljamo zobno pasto, ki vsebuje fluor. Priporočljivo je, da vsak dan uporabimo tudi zobno nitko in pogosteje obiščemo zobozdravnika.
• Nekateri ljudje imajo občutek suhih ust, tudi če njihove žleze delujejo pravilno. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo in tisti, ki so utrpeli kap, ne morejo zaznati občutka vlage v svoji ustni votlini.

April 2013