Poslušanje glasbe s pomočjo slušalk je v našem življenju nekaj povsem običajnega, vendar pa takšna na videz nenevarna dejanja s seboj nosijo grožnjo izgube sluha, saj glasna glasba lahko poškoduje kvaliteto našega sluha.

Raziskave zadnjih 20 let pričajo o porastu števila mladostnikov s poslabšanjem sluha, na kar v veliki meri vplivajo tudi vse dostopnejši predvajalniki glasbe, katerih jakost lahko preseže 100 decibelov. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da ima že več kot 120 milijonov ljudi na svetu občutno poškodovan sluh, tudi zaradi poslušanja preglasne glasbe.

Avtorica: Anja Kuhar

Zakaj slišimo?

Sluh je sposobnost za zaznavanje zvoka, čutilo, ki nam pri tem pomaga, pa je uho. V povprečju lahko naše uho zazna zvok med frekvencami 16 in 20 000 Hz (zvočnih nihajev na sekundo), od tihega kapljanja vode in tiktakanja ure do zvoka reakcijskega letala pri vzletu. Kakovost našega sluha je odvisna od naše starosti, spola in načina življenja. K slabšanju sluha pripomorejo različne bolezni in vnetja, vse prepogosto pa je posledica hrupa tudi poslušanje preglasne glasbe, pa če se to zdi še tako nedolžno.

Jakost glasbe

In kako takšna prijetna stvar, kot je glasba, ob premočni jakosti vpliva na naš sluh? Nihanje molekul v zraku imenujemo zvočno valovanje. Zvočni valovi trčijo ob uhelj, nato pa se v delu ušesa, imenovanem polž, pretvorijo v živčne impulze. Te slušni živci posredujejo možganom in mi zaznamo zvok. Če je ta predolgo časa preglasen, lahko poškoduje občutljive dele lasne celice, odgovorne za prenos signalov do možganov. Te začasno ali celo trajno, saj so neobnovljive, izgubijo sposobnost delovanja, zaradi česar mora biti zvok glasnejši, da ga človek normalno zazna.

Poškodbe sluha so izrazito individualne, saj nekateri ljudje ob enako dolgi izpostavljenosti enako glasni glasbi nimajo posledic, drugi pa lahko sluh hitro izgubljajo.

Glasba nad 85 decibelov že ogroža kvaliteto sluha

V industriji za mejo, ki že pomeni poškodbe sluha, velja 85 decibelov, pri kateri je treba obvezno uporabljati opremo za zaščito ušes. Za primerjavo, običajen govor ustreza 60 decibelom, gost avtomobilski promet 85 decibelov, glasni koncerti pa lahko presežejo 110–130 decibelov.

Decibelna skala je logaritemska in tako je jakost glasbe pri 60 decibelih desetkrat višja kakor pri 50 decibelih; če smo eno leto izpostavljeni glasbi jakosti 90 decibelov 8 ur dnevno, bo poškodba sluha približno enaka tisti, ki bi jo v enakem obdobju povzročila glasba jakosti 110 decibelov le pol ure dnevno.

Katja Kladnik Stabej, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana: »Okvara sluha je pogojena z glasnostjo, s pogostostjo in z dolžino izpostavljenosti glasnim zvokom. Pomembna je tudi oddaljenost vira zvoka od ušesa. Posamezniki so lahko na sluh bolj občutljivi, predvsem to velja za tiste, ki so družinsko obremenjeni z okvaro sluha.«

Znaki, da z vašim sluhom nekaj ni v redu:

• Večkrat prosite sogovornika, naj ponovi pravkar povedano.
• Zdi se vam, da ljudje govorijo tiho in nejasno.
• Ob hrupu v prostoru sogovornika slabo razumete.
• Pogosto se nagibate blizu k sogovorniku, da bi ga bolje slišali.
• Težje slišite ženske in otroške glasove.
• Televizijo ali radijski sprejemnik nastavljate na visoko glasnost.
• Težje slišite zvoke višjih frekvenc, itd.

Naglušnost navadno poteka postopoma in nas zaloti nepripravljene, saj je niti ne opazimo. Ob sumu na naglušnost je najbolje čim prej prositi osebnega zdravnika za napotnico in pregled pri otorinolaringologu, ki bo potrdil ali ovrgel sume s pomočjo tonskega pražnega avdiograma (ADG), ki grafično prikaže občutljivost pri določenih frekvencah zvoka.

Težave, v katere vodi poslušanje preglasne glasbe

Več kot 500 milijonov ljudi po svetu se srečuje z neke vrste izgubo sluha, ki s seboj prinaša različne težave. Človek je namreč socialno bitje in ob odtegnitvi tega pomembnega čuta se počuti izgubljeno, nesprejeto, osamljeno in v skrbeh. Predolgo trajajoča glasba previsoke jakosti ima lahko neželene posledice, kot so tinitus oziroma šumenje v ušesih, začasna naglušnost ali celo trajna naglušnost.

Tinitus se pri človeku izkazuje kot zvoki, ki jih drugi ne slišijo, najpogosteje v obliki zvonjenja, šumenja, brenčanja ali piskanja v ušesu, ki poleg tega lahko zajema še občutek zelo visokih tonov, žvižganja, praskanja, celo melodijo. Na njegov nastanek vplivajo različni vzroki, tudi poslušanje preglasne glasbe. Če po glasnem koncertu zasledite šumenje v ušesih in premik praga občutljivosti, se umaknite v tišino, orkester nepovabljenih šumov v glavi pa bo v nekaj dneh izzvenel. Tinitus zna biti žal tudi trajen in v tem primeru lahko pri ljudeh izzove občutke zmedenosti, nezbranosti in preganjavice. Nanj se je treba navaditi, pri čemer so v pomoč maskirniki tinitusa.

Akutna poškodba sluha zaradi hrupa ali preglasne glasbe, ki nastane zaradi izpostavljenosti nenadnemu visokemu hrupu (več kot 120 decibelov nekaj minut/več kot 135 decibelov nekaj trenutkov), lahko privede do zaznavne ali mešane naglušnosti. Zaradi nenadne preglasne glasbe lahko pride do raztrganega bobniča, poškodbe slušnih koščic ali mehanske okvare notranjega ušesa. Poznamo tudi kronično naglušnost, do katere privede predolga izpostavljenost glasni glasbi ali hrupu približno 85 decibelov v obdobju vsaj treh let 6 do 10 ur dnevno.

Nevarni prenosni predvajalniki

Mladi danes povprečno poslušajo dvakrat toliko glasbe kakor generacije pred njimi, hkrati pa so postali prenosni predvajalniki glasbe v zadnjih letih precej dostopni – glede na britanske raziskave se na letni ravni v Veliki Britaniji proda osem milijonov predvajalnikov mp3. V koš nevarnih naprav sodijo tudi ojačevalci zvoka in zvočniki, ki lahko sežejo preko 140 decibelov. Študija Royal National Institute for Deaf People (RNID) je ugotovila, da polovica ljudi, ki poslušajo glasbo s predvajalnikov mp3, to počne več kot eno uro na dan, pri čemer lahko jakost sega precej preko 100 decibelov.

Tudi ameriške študije so pokazale, da naj bi že 20 odstotkov oziroma 6,5 milijona mladostnikov imelo okvare sluha na jakosti 16 do 24 decibelov zaradi poslušanja preglasne glasbe, kar v praksi pomeni, da ne slišijo več škrebljanja dežja ali šepeta.

Situacija je resna tudi na slovenskih tleh

»Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2013 izvedel študijo o navadah slovenskih mladostnikov in njihovem poslušanju glasbe z uporabo prenosnih predvajalnikov glasbe. Na podlagi zbranih rezultatov 1635 sodelujočih pri anketi smo ugotovili, da 12,4 odstotkov vprašanih mladostnikov s svojimi navadami poslušanja tvega, da bo pri njih v večletnem časovnem obdobju prišlo do poškodbe sluha.« je pojasnila doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ.

Sluh je eden od najpomembnejših človeških čutov, zato pazite nanj. Zmanjšajte jakost glasbe za 10 decibelov, saj jo tako lahko varno poslušate desetkrat dlje. Na preglasnih koncertih si pomagajte s čepki za ušesa in ne stojte v bližini zvočnikov, namesto t. i. ‘in-ear’ slušalk pa uporabljajte naglavne, saj te vsaj bolje dušijo zvoke iz okolice in zmanjšujejo možnost potrebe po nastavitvi večje glasnosti.

Strokovnjaki za ohranitev svetujejo pravilo 60/60: poslušajte glasbo na 60 odstotkih jakosti, ne dlje kakor 60 minut.

Zanimivosti

• Človeško uho zmore zaznati različne zvočne moči, od tiktakanja ure do vzleta reakcijskega letala, ki je deset bilijonkrat močnejše od prvega.

• S hrupom smo obkroženi vsak dan, od domačega sesalnika, sušilnika za lase, gospodinjskih aparatov in orodja za domačo uporabo.
• Izpostavljenost hrupu in glasni glasbi vpliva na celotno telo, saj obstajajo povezave med hrupom in boleznimi srca ter povišanim krvnim tlakom, plitek spanec, motnje koncentracije itd.

• Prva najglasnejša skupina na svetu so bili The Who, ki so na koncertu leta 1976 dosegli jakost 126 decibelov.

ABC

A Človeško uho lahko zazna zvok med frekvencami 16 in 20 000 Hz.

B Za industrijsko mejo velja 85 decibelov. Glasen govor ustreza 60, glasni koncerti pa kar 110–130 decibelom.

C Skoraj petina slovenskih mladostnikov naj bi z načinom poslušanja glasbe na predvajalnikih ogrožala kakovost svojega sluha.