Za gluhoto obstaja več vzrokov, eden od njih je tudi nerazvit slušni živec do 27. tedna nosečnosti. V tem primeru se bo otrok rodil v svet tišine. Torej gluh. Gluhota bo zanj pomenila drugačno življenjsko pot, običajno z zgodnjo operacijo z vstavitvijo polževega vsadka, številne ure pri terapevtih in morda drugačno šolanje. Danes so otroci, če dobijo polžev vsadek dovolj zgodaj (v prvem letu po rojstvu), in če nimajo dodatnih težav, vključeni v običajni vrtec in šolo, saj jim vsadek omogoči, da slišijo in govorijo. Sicer obiskujejo izobraževalne ustanove s prilagojenim programom. Ena takšnih je Center za sluh in govor Maribor, osrednja ustanova na področju severovzhodne Slovenije, ki obravnava gluhe in naglušne otroke in odrasle ter otroke in odrasle osebe z govorno-jezikovnimi motnjami. Znotraj centra delujeta tudi osnovna šola in vrtec. Mateja Frangež, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, je tam zaposlena že 20 let. Uči prvi in tretji razred, ki sta letos združena, v razredu pa je pet učencev. Devetletna osnovna šola ima sicer okrog 190 učencev.

Avtorica: Petra Bauman

Zakaj ste se odločili za ta poklic?

Že v srednji šoli sem opravljala prakso tukaj. Od nekdaj me veseli delo z otroki, izhajam iz pedagoške družine, znotraj katere sicer nimamo nikogar gluhega. Najprej sem začela delati kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu, nato pa, ko sem končala študij specialne in rehabilitacijske pedagogike v Ljubljani na Pedagoški fakulteti, kot vzgojiteljica v razvojnem oddelku vrtca in sedaj kot učiteljica v šoli. (Med pogovorom pride do nje učenec in ji pokaže risbico, Mateja Frangež mu s poudarjenim govorom in znakovnim jezikom pove, da naj pobarva še ladjo).

Ali se znakovnega jezika učite znotraj študija?

Da, eno leto se učimo tudi znakovnega jezika, vendar je tako kot s katerim koli drugim jezikom, če ga ne uporabljaš, zelo hitro pozabiš. Kasneje sem se vključevala v tečaje znakovnega jezika. V razredu so vsi otroci gluhi, nekateri imajo slušni aparat, nekateri polžev vsadek. V šoli so tudi otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ter otroci z motnjami avtističnega spektra. V razredu imamo dva otroka gluhih staršev, ki se za polžev vsadek pri svojih otrocih niso odločili, zato nosita slušni aparat in sta že od najzgodnejših let izpostavljena znakovnemu jeziku. Obvladata ga vsaj do te mere kot otroci njunih let govorni jezik.

Kako sta organizirana vrtec in šola?

V vrtcu je nekaj več kot 50 otrok, ki so organizirani v osem skupin, šest skupin otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, skupina gluhih in naglušnih otrok in skupina rednega vrtca, kamor so vključeni nevrotipični otroci. Med seboj se v smislu inkluzije družijo v jutranjem in popoldanskem varstvu ter številnih drugih dejavnostih. Otroci v prilagojenih skupinah imajo enkrat na teden tudi individualno logopedsko obravnavo in po potrebi tudi individualno obravnavo delovnega terapevta in fizioterapevta. Osnovna šola je devetletna in omogoča enakovredni izobrazbeni standard s prilagojenim izvajanjem, to pomeni, da morajo otroci dosegati iste cilje, temeljne standarde kot vsi ostali otroci. Prilagoditev pomeni prilagoditev prostora, časa, podajanja snovi. V skupinah, razredih je okrog šest otrok, kar pomeni večje individualno prilagajanje vsakemu posamezniku in njegovim potrebam. Od četrtega razreda dalje imamo tudi program z nižjim izobrazbenim standardom, v katerega so vključeni učenci, ki ne dosegajo ciljev enakovrednega izobrazbenega standarda.

Delo z gluhimi je bolj terapevtsko usmerjeno, več je rehabilitacije, poslušanja, vaj za zaznavanje in razlikovanje zvokov, usposabljanje govora na slušalkah. Pomembno je multisenzorno dojemanje, dojemanje z vsemi čuti, veliko ponavljamo, utrjujemo, vključenega je ogromno slikovnega materiala, praktičnega dela. Marsikateri gluhi otrok ima dobro razumevanje, vendar potrebuje podajanje podatkov na vizualni način. Besede, ki se jih je naučil danes, lahko jutri že pozabi, zato jih je treba mnogokrat ponoviti.

Kako pomemben je osebni stik z otrokom?

Brez osebnega stika, če te otrok nima rad, te ne spoštuje in ne ceni, je habilitacija govora nemogoča. Še posebej je pri gluhih otrocih veliko telesnega stika. Če nekoga pokličem po imenu ali zakričim, me morda ne bo slišal, morda me ne bo razumel. Moram stopiti mednje, jih tudi obrniti v določeno smer. (Vmes nagovori skupino, ponovno z zelo jasnim in poudarjeno artikuliranim govorom in znakovnim jezikom: Prosim, dokončajte risbice, ker pride logopedinja in gremo izštevanko baba buba.) Trije učenci v razredu imajo v odločbi dodeljenega tolmača za slovenski znakovni jezik, ki nas spremlja vse dni, razen v ponedeljek.

Kakšen je urnik in predmetnik v vašem razredu?

Prvi razred ima štiri ali pet ur, tretji razred ima dvakrat na teden tudi šesto uro. Predmeti so enaki kot povsod drugod. V tretjem razredu imajo tudi angleški jezik, ki se ga radi učijo. Za matematiko uporabljamo isti učbenik kot vse ostale šole, za slovenščino pa je prilagojen, branje je lažje, zgodbice so poenostavljene s kratkimi, enostavnimi stavki. Za gluhe otroke, zlasti tiste brez polževega vsadka, je seveda zelo važno branje z ustnic. Posebnost je recimo delo na vibracijskih stolčkih, ki se tresejo. Jaz govorim v mikrofon, zvočna vibracija se preko stolčkov prenese skozi telo. Zvokov iz okolja namreč ne sprejemamo le po slušni poti, zelo pomembna, zlasti pri gluhih, je telesna ali somatosenzorna pot. Informacije, ki po tej poti pridejo v možgane, dokazano vzpodbudijo iste možganske centre, kot pri slišečih ljudeh govor. Vibracijski stolčki so del aparata SUVAG, ki ga je izumil hrvaški lingvist Petar Guberina. Gre za verbotonalno metodo, ki izhaja iz dejstva, da so pri govoru določeni glasovi na različnih frekvencah. Prvenstveno je bil aparat namenjen učenju tujih jezikov na način, da te frekvenčne vrednosti aparat ojača, zelo kmalu se je to apliciralo na gluhe. Kadar delam z vsemi otroki v skupini, gre preprosto povedano za to, da dam določene zvoke bolj na glas. Če pa delam individualno, lahko upoštevam različno stopnjo izgube sluha na določenih frekvencah in jih individualno prilagodim. Glasove govora pridobivamo tudi s pomočjo ritmično-govornih stimulacij. Vsi veliki gibi telesa, ki jih uporabljamo hkrati z oglašanjem, so po kakovosti gibanja (torej napetosti, trajanju …) enaki kakovosti glasov, ki jih pridobivamo.

Kako sliši otrok, ki ima vsadek, in tisti, ki ga nima?

Z vsadkom sliši vse v celotnem razponu, le da je zvok nekoliko bolj kovinski. Če ima vsadek v enem ušesu, ne bo vedel, od kod zvok prihaja, ne bo znal locirati zvoka. S slušnim aparatom pa sliši zvoke ojačano, kar pa pri gluhoti seveda ne pomaga veliko, pri naglušnosti pa. (Otroci si vmes vzamejo revije Cicido in učiteljici Mateji povedo, da si jih bodo odnesli domov. Eden od otrok jezno protestira, ker si bo njegova sošolka odnesla dve reviji, učiteljica mu pove, da ni s tem nič narobe, ker bo deklica revije vrnila. Nato jim naroči, da naj preberejo zgodbice in eno od njih tudi narišejo).

S prepoznavanjem in izgovarjavo katerega glasu imajo največ težav?

Različno. Najlažji so vokali a, e, i, o, u, ki so dobro vidni in jih z lahkoto ponazorimo še s telesom. Težji glasovi so tisti, ki jih težje vidimo, kot h, g, k, veliko težav pa je seveda med razlikovanjem zvenečih in nezvenečih parov.

Kam so gluhi otroci vključeni po koncu osnovnošolskega šolanja?

Veliko jih gre v poklicne šole, v gostinsko, trgovsko ali pa se vpišejo v Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani. Odvisno od sposobnosti. Veliko gluhih otrok s polževim vsadkom, ki se že od začetka šolajo v rednih šolah, se seveda brez težav vpisujejo tudi na fakultete.

Kaj vam osebno prinašajo, dajo gluhi otroci?

Veliko. Recimo to spoznanje, da je sluh le en del našega dojemanja sveta. Oni na račun izgube sluha mnogo več vidijo, opazijo. Takoj reagirajo, če je vizualno kaj narobe, recimo, ko smo obravnavali zgodbico o snežaku, je imel na eni sliki snežak en gumb manj in oni so to takoj opazili.

Ali si gluhi med seboj izmenjajo toliko besed oz. lahko enakovredno izražajo svoje misli, čustva?

Gluhi torej slabše govorijo, učiti pa se morajo tudi znakovnega jezika. Zato nimajo tako kompleksne izmenjave informacij, besedni zaklad je okrnjen. Svoje misli, čustva pa seveda izražajo, bolj neverbalno, vendar lahko rečem, da enakovredno. Tudi slovenski znakovni jezik ni popolnoma enakovreden govorjenem jeziku, ni recimo končnic pri sklanjanju. Slovenski jezikovni jezik se uporablja samo v Sloveniji, ni enak recimo nemškemu ali kitajskemu. Za komuniciranje med narodi se večinoma uporablja mednarodni znakovni jezik.

Znano je, da je izguba sluha nepovratna, znani pa so primeri, da gluha oseba poje, je torej muzikalna. Kako je to mogoče oz. koliko so po vaše muzikalni vaši učenci? 

Vsekakor tudi gluha oseba preko kostne poti in preko telesa zaznava spremembe v trajanju, višini zvokov oziroma tonov. Večinoma so zelo dobri v prepoznavanju in razlikovanju ritmov, vsaka struktura je gluhemu blizu. Moji so v glavnem v ritmičnem muziciranju odlični.

Ali gluh otrok ve, da je gluh oz. kdaj se te svoje drugačnosti zave?

Vedo, zlasti če pri delu uporabljam veliko različnih inštrumentov, se hitro zavedo, da nekaterih ne slišijo. To se lahko zgodi že zelo zgodaj.