»Nemalokrat se zgodi, da pri otrocih izraste stalna šestica, še preden izpade kateri od sprednjih mlečnih zob. Starši na izraščanje šestice niso pozorni in dostikrat mislijo, da je to mlečni zob in mu ne posvečajo prevelike pozornosti. Tako ima ob vstopu v osnovno šolo okoli 20 % otrok en stalni prvi kočnik, ki je zrel za ekstrakcijo,« uvodoma pove Gregor Hočevar, dr. dent. med.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Mlečni in stalni zobje

Mlečni zobje začnejo izraščati med šestim in devetim mesecem starosti ter rastejo do tretjega leta. Pri tem velja poudariti, da so odstopanja glede starosti otroka možna tako navzgor kot navzdol. Mlečno zobovje sestavlja 20 zob. Stalni zobje začnejo izraščati med petim in sedmim letom, najpogosteje začne prva izraščati stalna enica. Stalni zobje nato izraščajo do petnajstega leta starosti, pri čemer se lahko izraščanje modrostnih zob zavleče tudi v dvajseta leta in kasneje. Popolno stalno zobovje tvori 28 zob in še štirje modrostni zobje: na vsaki strani spodaj in zgoraj po dva sekalca (enica, dvojka), en podočnik (trojka), dva ličnika (štirica in petica) ter trije kočniki (šestica, sedmica in osmica).

»Modrostni zobje so kočniki (osmice), ki so bili v preteklosti pri človeku čisto normalni zobje. S človekovim razvojem oziroma s spremenjenim načinom prehranjevanja pa počasi zakrnevajo. Lahko so prisotni vsi štirje modrostni zobje, lahko samo en ali pa jih sploh ni. Slednjemu pojavu rečemo sodobno zobovje. Modrostni zobje lahko izrastejo v celoti, lahko pa ostanejo vkleščeni v kosti, zaradi česar jih je treba kirurško odstraniti,« pove Hočevar nekaj besed o modrostnih zobeh, ki marsikomu povzročajo težave.

Najpogostejša težava je bolečina ob izraščanju zoba, tako imenovani rastni impulzi pa so možni tudi po osemnajstem letu starosti, vendar so z leti praviloma manj pogosti. Možen je tudi občutek napetosti, pogosto pa je pri modrostnem zobovju zaradi premalo prostora v ustih higiena zelo otežena, zato so obsojeni na propad. Če je modrostni zob kakovosten in ne povzroča nobenih večjih težav, se ekstrakcije ne izvaja. Zmotno je tudi mišljenje, da sprednji zobje zaradi modrostnih zob nimajo dovolj prostora in se krivijo.

Sestava zoba

Vsak zob ima zobno krono, ki gleda v usta; zobni vrat, ki je vpet v dlesen; in zobno korenino, ki leži v kosti. Na vrhu korenine vstopajo v zob žile in zobni živec. Zob je sestavljen iz zobovine (dentina), ki ga na zobni kroni pokriva plašč sklenine, ki je najtrši organ v telesu, korenina pa je prekrita z zobnim cementom. Zob je živ organ in je s posebnimi vlakni – ligamenti pripet na kost.

Nasveti za zdravje zob

»Najnovejše raziskave ugotavljajo, kako ustna votlina, torej zobje in obzobna tkiva, vpliva na zdravje celotnega telesa. Razne bolezni v ustih lahko povzročijo sistemska obolenja, lahko vplivajo na srce in ožilje, na razvoj zarodka in tako dalje,« poudari Hočevar, zakaj je med drugim pomembno vzdrževanje redne ustne higiene.

Zobe moramo temeljito čistiti vsaj trikrat dnevno, najbolje po jedi, in sicer najmanj dve minuti, za kar potrebujemo ustrezno zobno krtačko in zobno kremo. Krtačka ne sme biti pregroba in pretrda, saj lahko povzroči odmikanje dlesni in poškodbe sklenine. Zobna krtačka pa ne očisti površin zob, kjer se zobje stikajo. Tu nastopi zobna nitka. Priporočljivo je, da ob vsakem umivanju zob, le-te tudi nitkamo. Poleg tega je priporočeno tudi čiščenje jezika s posebnim strgalom za odstranjevanje oblog. Poleg temeljite in redne ustne higiene je zelo pomembno, da redno obiskujemo zobozdravnika in tako poskrbimo, da se karies oz. zobna gniloba sanira že na samem začetku in da zaradi predolgega odlašanja ne pride do resnejših težav ali celo do izgube zoba.

Zanimivost:

Ko zobnih nitk še niso poznali, so si prostore med zobmi pogosto čistili z zobotrebci. Danes vemo, da zaradi poškodb dlesni to ni v redu. Domnevamo lahko, da je bilo veliko zob zaradi tega izgubljenih.

April, 2009