Zdravje naše ustne votline je povezano z vitalnostjo celotnega organizma, zato je ustrezna higiena ključnega pomena. Strokovnjaki opozarjajo, da si še vedno mnogo ljudi ne zna pravilno ščetkati zob, s tem pa je nevarnost za nastanek kariesa oziroma parodontoze večja. Na vprašanja o zdravju ustne votline, pravilni negi ter težavah, ki ji pretijo, je odgovarjal strokovnjak Janez Vrbošek, dr. dent. med.

Avtorica: Alja Gogala

Kako pravilno skrbimo za zdravje ustne votline?

Dobra ustna higiena, redno umivanje zob in pravilno ščetkanje, čiščenje z zobno nitko in redni obiski pri zobozdravniku preprečujejo nastanek kariesa, zobnega kamna, slabega zadaha in izgubo zob zaradi parodontalne bolezni. Redno čiščenje zob, redni pregledi ter zdravljenje zob in nega ustne votline ter dlesni pa delujejo tudi preventivno in ohranjajo naše zdravje.

Kako pravilno čistimo zobe, kako pogosto in kakšno ščetko ter zobno kremo naj izberemo?

Dovolj je, če zobe ščetkamo enkrat dnevno, če jih seveda pravilno in temeljito očistimo. Ščetka, s katero bomo čistili zobe, mora biti mehka. Zobne kreme v osnovi nimajo pomena, saj je pomembno, da odstranimo biofilm z naših zob, kar lahko storimo le s ščetko.

Kaj vpliva na zdravje naše zobne sklenine?

Na zdravje sklenine ne moremo vplivati, jo pa lahko poškodujemo z nepravilnim ščetkanjem.

Katero je danes najpogostejše obolenje ustne votline in kaj je vzrok za nastanek?

Največji problem danes predstavlja parodontalna bolezen, saj se jo v večini primerov zavemo, ko je že prepozno. Parodontoza je bolezen dlesni in je zanesljiv znak pomanjkljive ali nepravilne ustne higiene, zaradi katere se na zobeh kopičijo mehke bakterijske zobne obloge. Če se te obloge nabirajo in zastajajo na zobeh, počasi mineralizirajo in postanejo zobni kamen, kar predstavlja idealno gojišče za razne mikroorganizme. Žepek v dlesni ob zobu je običajno globok do tri milimetre in do te globine tudi prodira kisik. Če se žepek ob zobu zaradi oblog poglobi, vanj kisik ne more več prodreti. V tem anaerobnem območju se nato razvijajo telesu škodljive bakterije, ki povzročajo nastajanje za telo strupenih snovi. S svojim draženjem, encimi in toksini povzročajo vnetje obzobnih tkiv. V napredovani parodontozi so poleg mehkih obzobnih tkiv napadena tudi druga obzobna tkiva, na primer pozobnica, cement in alveolarna kost. Zato se nekoč trdno zasidrani zobje v čeljustni kosti pričnejo majati in izpadati. Priporočljivo je, da ob prvih znakih vnetja dlesni obiščete zobozdravstveno ordinacijo. Dokler je bolezen omejena zgolj na vnetje dlesni, jo lahko še dokaj preprosto pozdravimo in preprečimo razvoj nevarne parodontalne bolezni.

Kaj povzroča karies in kako ga lahko preprečimo?

Karies povzroča nepravilno ščetkanje zob. Da ga ustrezno preprečimo, se moramo posluževati tudi uporabe medzobnih ščetk in nitke.

Kaj je vzrok za nastanek aft v ustni votlini in kako jih lahko čim prej odpravimo?

Vzrok za nastanek aft v ustni votlini nam ni poznan, bolečino in pekočino pa lahko odstranimo z mehkim laserjem.

S pravilnim ščetkanjem do zdravja ustne votline

Strokovnjaki priporočajo, da za umivanje zob izberete zobno ščetko z majhno glavo, s katero boste lažje dosegli zadnje zobe in bolj skrite predele ustne votline. Priporočljivo je, da zobe ščetkate s krožnimi gibi, od dlesni proti zobu, torej od rožnate barve dlesni proti beli barvi zoba. Notranje površine zob lahko najučinkoviteje očistite, če ščetko obrnete vertikalno. Na koncu s ščetko ali posebnim strgalom za jezik še nežno podrgnite po jeziku, tako da z njega odstranite bakterije. Priporočljivo je, da izberete mehko zobno ščetko, saj se boste tako izognili morebitnim poškodbam na mehkih tkivih. Ker otroci do devetega leta starosti še niso dovolj motorično sposobni, da bi si pravilno umili zobe, je priporočljivo, da jim pri tem pomagajo starši.

Ali ste vedeli?

• Glede na izsledke opravljenih raziskav ima vnetje dlesni kar 90 odstotkov odraslih prebivalcev v Sloveniji.
• Ljudje s parodontalno boleznijo dvakrat pogosteje zbolevajo za boleznimi srca in ožilja ter trikrat pogosteje obolevajo za možgansko kapjo ali aterosklerozo. Zožitev žil je namreč posledica vdora parodontalnih bakterij v ožilje in odlaganje njihovih izločkov na žilne stene.
• Parodontalne bakterije lahko vdrejo v dihalni sistem in povzročajo težave z dihanjem.
• 95 odstotkov odraslihs sladkorno boleznijo ima tudi parodontozo.
• Parodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen, zato prek jeter vpliva na povišanje vnetnih proteinov (CPR) in povečano vrednost krvne sedimentacije.
• Moški s parodontalno boleznijo so karsedemkrat bolj izpostavljeni motnjam erekcije.
• Nosečnice s parodontozo pogosteje prezgodaj rodijo, otroci imajo nižjo porodno težo

April, 2014