Običajno jemljemo sluh kot nekaj samo po sebi umevnega in tako niti ne pomislimo dvakrat, kakšno srečo imamo, da lahko poslušamo glasbo in televizijo, se pogovarjamo s prijatelji in sestankujemo v službi itd. Šele ko nas kakšna viroza zavije v svoj pridušeni objem, se zavemo, kako bi bilo živeti v kopreni tišine. Še dobro, da viroze minejo – vendar posledice nekaterih bolezni ostanejo z nami za vedno – in takšnih ni malo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se na svetu več kot 466 milijonov ljudi sooča z izgubo sluha, ki naj bi do leta 2050 po njihovih napovedih prizadela kar vsakega desetega Zemljana.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Mehanizem čarovnije sluha

Človeško uho delimo na tri dele, in sicer zunanje, srednje in notranje uho. Da ljudje sploh slišimo, so zaslužni kompleksni mehanizmi. Če malce poenostavimo, potuje sluh od zunaj do naših možganov takole: zvočni valovi najprej pridejo do zunanjega dela ušesa, potujejo skozi ušesni kanal, zaradi česar bobnič in majhne koščice (kladivce, nakovalce in stremence) zavibrirajo. Te vibracije nato potujejo preko tekočine v t. i. ušesnem polžu, od koder živčna vlakna (slušne čutnice) preko slušnega živca v možgane pošljejo električne signale, ki si jih možgani ‘prevedejo’ v zvok. In če se kjer koli na tej poti pojavi ovira ali okvara, je motena tudi kakovost sluha.

Kdaj slišimo, da nič ne slišimo?

Kadar gre za izgubo sluha, večjo od 25 decibelov, lahko govorimo o naglušnosti, pri večjih izgubah kot 80 db pa o gluhoti. Manko sluha se lahko pojavi na enem ali obeh ušesih, stopnjuje pa se od blage, zmerne in težke naglušnosti vse do gluhote. Izgubo sluha delimo na konduktivno ali prevodno, na senzonevralno in na mešano.

Pri konduktivni izgubi sluha je prizadet zunanji ali srednji del ušesa in težave s sluhom so v tem primeru pogosto ozdravljive ali začasne, odpravljive z različnimi zdravili ali celo operacijo. Drugače je pri senzonevralni izgubi sluha, ki je tudi najpogostejša. Ta se pojavlja v notranjem ušesu, slušnem živcu ali centru za sluh v možganih in je običajno trajna. Pri mešani izgubi sluha gre, kot pove že beseda sama, za kombinacijo obeh.

Preberite tudi prispevek: Šumi in piska v ušesih – ABCzdravja.si

Krivci za vedno tišji svet …

Da ‘ljudje vedno tišje govorijo’, gre kriviti številne dejavnike, od genetskih vzrokov, različnih nalezljivih bolezni, defektov v obdobju nosečnosti, svoje dodajo določena zdravila in kemoterapija, prisotnost tujkov v ušesih, različni tumorji, pa tudi izpostavljenost glasnim zvokom in, ne nazadnje, starost. Tokrat si bomo pobliže ogledali nekaj bolezni, ki lahko privedejo k delni ali popolni izgubi sluha.

OTOSKLEROZA

je bolezen kosti srednjega ušesa, ki meji na notranje uho. Nenormalna rast kosti v tem predelu preprečuje pretok zvočnih valov in postopno zmanjšuje sluh, med njene simptome pa sodijo še vrtoglavica in zvenenje v ušesih. Dobra novica je, da se jo pogosto da odpraviti s pomočjo operacije.

AKUSTIČNI NEVRINOM

je redka bolezen, pri kateri gre za benigni tumor, ki se pojavi na slušnem živcu ali blizu njega, običajno kot posledica obsevanja obraza pa tudi zaradi izpostavljenosti močnim, dolgotrajnim zvokom. Poleg izgube sluha in motenj ravnotežja ga lahko spremlja tinitus (šumenje v ušesih, ki se pojavi brez zunanje zvočne stimulacije), lahko pa se pojavijo tudi simptomi, kot so dvojni vid, enostranska paraliza obraza, glavobol itd. Zdravljenje je običajno kirurško, tumor se odstrani z operativnim posegom.

MUMPS

je virusna nalezljiva otroška bolezen, ki primarno povzroča vnetje žlez slinavk. Med drugim jo spremljajo še glavobol, povišana telesna temperatura, bolečine pri požiranju ipd., v redkih primerih pa lahko privede do izgube sluha. Točen razlog za to ni povsem jasen, predvideva pa se, da naj bi virus napadel predel polža in nepovratno poškodoval celice, odgovorne za prenos impulzov v možgane, ter slušni živec. Izguba sluha je senzonevralna, pogosto omejena le na eno uho in v večini primerov trajna. Zdravljenje mumpsa je simptomatsko, k sreči pa obstaja učinkovito cepivo.

NORICE

so virusna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus varicella zoster in običajno izbruhnejo v obliki majhnih, srbečih mehurčkov, napolnjenih s tekočino. Pri otrocih ima običajno bolezen relativno lahek potek, odrasli pa lahko razvijejo težjo klinično sliko. Norice lahko povzročijo pljučnico, bakterijske okužbe kože in encefalitis, ki lahko vodi v gluhoto. K sreči tudi proti noricam obstaja uspešno cepivo.

Virus varicella zoster se sicer v telesu lahko potuhne in spet izbruhne v odrasli dobi kot herpes zoster ali pasavec in se kaže z značilnimi mehurčki in bolečino v določenem pasu kože. V redkih primerih lahko povzroči začasno ali trajno izgubo sluha. Zdravimo ga s pomočjo protivirusnih zdravil in s preprečevanjem bakterijske okužbe izpuščaja.

OŠPICE

so še ena v nizu virusnih nalezljivih bolezni, običajno se pojavijo v otroštvu, zanje so značilni izpuščaj, povišana telesna temperatura, nahod, vnetje očesnih veznic itd., med težje zaplete pa sodi tudi nepovratna izguba sluha. Zdravljenje je simptomatsko, preprečimo pa jih lahko z učinkovitim cepivom.

Preberite tudi prispevek: Katere bolezni lahko pričakujemo ob vstopu otrok v vrtec in šolo – ABCzdravja.si

MENINGITIS

pomeni vnetje možganskih ovojnic in/ali hrbtenjače, ki ga povzročajo virusne, bakterijske ali glivične okužbe. Vnetje, za katero so značilni povišana telesna temperatura, otrdel vrat, glavobol, slabost ipd., lahko poškoduje živce med ušesom in možgani, pa tudi predel notranjega ušesa. Izguba sluha je lahko delna ali popolna, odvisno od tega, kateri del je prizadet in ali se z zdravljenjem začne pravočasno. Pogosto je povratna. Kljub zdravljenju lahko posledice ostanejo trajne, ocenjuje se, da naj bi okrog 10 % otrok, ki je prebolelo meningitis, čutilo trajne posledice izgube sluha, imelo pa naj bi tudi težave s tinitusom.

LIMSKA BORELIOZA

je zloglasna bolezen, ki jo prenašajo klopi, okuženi z bakterijo borrelia burgdorferi. Nase običajno opozori z značilno rdečino v obliki kolobarja okrog mesta vboda, v kasnejših fazah bolezni pa lahko prizadene živčevje, sklepe, mišice, kožo, oči, srce itd. Zdravljenje je antibiotično in v primeru, da se z jemanjem začne v prvih štirih tednih, večina bolnikov okreva brez težav, žal pa bolezen dostikrat ostane neopažena ali napačno diagnosticirana. Nezdravljena limska borelioza lahko privede do težke, običajno nenadne, izgube sluha in ocenjuje se, da naj bi skoraj 50 % nezdravljenih bolnikov trpelo za izgubo sluha in tinitusom.

MENIEROVA BOLEZEN

se običajno pojavi v odrasli dobi in velikokrat prizadene ljudi med 40. in 60. letom starosti, njeni vzroki pa še niso natančno pojasnjeni. Običajno se pojavi le na enem ušesu in vpliva na tekočino v notranjem ušesu, kar poleg izgube sluha privede do vrtoglavice, izgube ravnotežja, slabosti in zvenenja praviloma v enem ušesu. Gre za kronično bolezen, za katero ni zdravila, njene simptome pa pomagajo lajšati različna zdravila proti slabosti, bruhanju, nekateri diuretiki, fizioterapija ipd.

KARDIOVASKULARNE BOLEZNI,

ki povzročajo izgubo sluha, so denimo visok krvni tlak, ateroskleroza, tromboza, možganska kap ali infarkt. Vzrok običajno leži v zmanjšanem pretoku krvi v notranjem ušesu ali slušnih centrih in posledično se sluh znatno poslabša. Kadar do zmanjšanega pretoka krvi pride v polžu, je lahko škoda nepovratna in običajno je izguba sluha v takšnih primerih trajna.

DIABETES

ali sladkorna bolezen je še eden od dejavnikov tveganja za pojav senzonevralne izgube sluha. Natančne povezave med diabetesom in izgubo sluha še niso povsem jasne, predvideva pa se, da je izguba sluha posledica poškodovanih živcev in žil, podobno kot diabetes vpliva na ledvice in vid. Več raziskav je pokazalo, da se v primeru, ko raven sladkorja v krvi ni pod nadzorom in v okviru predpisanih vrednosti, poveča možnost za izgubo sluha kar za dvakrat bolj kot pri ljudeh brez diabetesa.

MULTIPLA SKLEROZA

je posledica napada človekovega imunskega sistema na lastno osrednje živčevje. Nase opozarja s simptomi, kot so motnje vida, slabša koordinacija, mrtvenje ali mravljinčenje udov, težave s spominom in številni drugi. Strokovnjaki izgubo sluha kot posledico MS pripisujejo možganskemu deblu, ki je odgovorno tudi za vid in ravnotežje. Nenadna izguba sluha se običajno pojavi le na enem ušesu, spremljata jo lahko tinitus in vrtoglavica, včasih lahko nenadne težave s sluhom kažejo tudi na nov zagon bolezni. Zdravljenje običajno poteka s kratko kortikosteroidno terapijo, po kateri večina ljudi okreva v nekaj tednih, nekaterim pa žal ostanejo trajne posledice na sluhu.

OSTALI VZROKI:

K delni ali popolni izgubi sluha lahko prispevajo še številna druga stanja in bolezni, denimo hipotiroizem, artritis, možganska kap, nekatere oblike raka, sifilis ipd.

Čuvajmo sluh kot punčico svojega očesa

Marsikdo si sploh ne predstavlja, kako lahko slabše razumevanje vpliva na počutje posameznika, na socialno odtujenost in občutke osamljenosti. In žal se dragocenosti sluha začnemo zavedati šele, ko ga izgubljamo. Zato se raje izogibajmo glasnim koncertom, ob delu z glasnimi stroji nosimo ustrezno zaščito za ušesa, ne poslušajmo preglasne glasbe in sploh poskrbimo zase, kolikor se le da.

ZNAKI POSLABŠANJA SLUHA

– Težave pri jasnem razumevanju govora, predvsem v hrupnih prostorih.

– Občutek, da je govor sogovornika zadušen.

– Težave pri zaznavanju soglasnikov.

– Pogosta prošnja sogovorniku, naj še enkrat ponovi.

– Potreba po močni koncentraciji, da bi dobro razumeli pogovor.

– Glasno poslušanje televizije ali glasbe.

STOPNJE IZGUBE SLUHA

– Lažja okvara sluha (20–40 dB): nezmožnost slišati tihe zvoke, težja razumljivost govora v hrupnih okoljih

– Srednja okvara sluha (40–60 dB): nezmožnost slišati tihe in srednje glasne zvoke, znatno težja razumljivost govora, zlasti v hrupnem okolju

– Težka okvara sluha (60–80 dB): govorec mora povzdigniti glas, skupinski pogovor je možen le z velikim naporom

– Praktična gluhost (80–100 dB): Slišni so le nekateri zelo glasni zvoki, komuniciranje brez slušnega aparata ni mogoče

– Ostanki sluha (100–120 dB): Oseba ima le posamezne ostanke sluha

Stopnje decibelov

Decibeli	Primer
0–20	Zaznamo zvok – normalni slišni prag (brenčanje čebele, šelestenje listja)
30	Šepetanje
40	Tihi govor, tiktakanje ure
60	Normalni govor – sporazumevanje
80	Kričanje
110	Avtomobilska hupa, kričanje ob ušesu
120	Zvok težkega motorja, kosilnica, mejna vrednost bolečinskega praga
150	Zvok reaktivca

ABC

A Slišimo zaradi kompleksnega mehanizma prevajanja zvočnih valov skozi uho do možganov.

B K izgubi sluha prispevajo številne bolezni, od otroških nalezljivih bolezni do tumorjev.

C Nekatere bolezni povzročajo povratno izgubo sluha, pri drugih pa so posledice žal trajne.