Zelo pogost razlog za izgubo sluha je dolgotrajna izpostavljenost hrupu. V nadaljevanju bomo poskušali razložiti, kako hrup vpliva na sluh in kakšne so lahko posledice dolgotrajne izpostavljenosti hrupu.

Najpogostejši vzroki za izgubo sluha

Okvara sluha je lahko prirojena ali pridobljena, trajna ali začasna. Najbolj naraven vzrok za izgubo sluha je starostna naglušnost, ki običajno doleti ljudi po 65. letu. Starostniki običajno še slišijo, vendar težje razumejo ljudi okoli sebe. Še posebej slabo zaznavajo višje frekvence.

Ne smemo pozabiti tudi na prirojeno izgubo sluha, ki je v polovici primerov genetska, v polovici primerov pa so vzrok negenetski dejavniki (prezgodnje rojstvo, diabetes pri materi, pomanjkanje kisika, majhna porodna teža).

Kdaj je hrup škodljiv in kakšne so posledice

Zvok, ki ga slišimo, je koristen in pomemben za življenje človeka. Žal pa lahko glasen zvok slabo vpliva na našo varnost in zdravje; še posebno kadar govorimo o dolgotrajni izpostavljenosti preglasnemu zvoku, ki ga imenujemo hrup. Hrup merimo v decibelih (dBA). »Škodljive učinke hrupa lahko razdelimo na ekstraauralne in avralne učinke. Pri zvoku do 70 decibelov se začnejo pojavljati ekstraauralni dejavniki hrupa, ki povzročijo, da se želodec giblje počasi, lahko pride do zaprtja ali pa čezmernega gibanja črevesja – driska.

Hrup lahko moti izločanje želodčnih sokov, katerega posledica je draženje želodčne sluznice s posledičnim vnetjem in gastritisom ali celo razjedo (ulkus želodca ali dvanajstnika). Vpliva tudi na izločanje hormonov, padec kožne temperature, razširitev zenic in privede do motenj v prekrvitvi številnih notranjih organov.

Pri hrupu nad 70 decibelov in še posebno 90 decibelov se pri bolj občutljivih že pojavljajo auralni učinki, nad to ravnijo decibelov pa se ti učinki pojavljajo že pri vseh,« razloži prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa ter predstojnik Centra za medicino dela. Doda še, da med avralne učinke hrupa sodita akutna in kronična naglušnost. Kratkotrajna izpostavljenost (pre)glasnim zvokom izčrpava senzorne celice našega ušesa. Rezultat je lahko začasna izguba sluha ali tinitus (občutek zvonjenja v ušesu).

Hrup na delovnem mestu

,Med najpogostejše težave, ki jih lahko povzroči izpostavljenost hrupu na delovnem mestu, sodijo okvara sluha, stres v zvezi z delom in večje tveganje za nezgode pri delu.

V Direktivi o hrupu lahko najdemo povezavo med hrupom in povečanim tveganjem za nezgodo na delovnem mestu. Hrup je lahko vzrok za nezgode, ker otežuje delavcem, da slišijo in pravilno razumejo govor oziroma signale. Močan hrup lahko prikrije zvok bližajoče se nevarnosti ali opozorilnih znakov (npr. signali za vzvratno vožnjo na vozilih) in moti zbranost delavcev, ki so vozniki. V vseh delovnih okoljih pa hrup prispeva k stresu, ki povečuje kognitivno obremenitev in posledično poveča verjetnost napak.

Posledica dolgotrajne poklicne izpostavljenosti močnemu hrupu je kronična akustična travma oziroma poklicna naglušnost. »Klinični potek prizadetosti sluha je počasen in poteka v treh stadijih. Sprva pride do utrujenosti, nato pa do degeneracije in odmrtja čutnic cortijevega organa. Zmanjša se razumljivost izgovorjenih besed. Ne slišimo visoko zvenečih soglasnikov, ki so pomembni za razumljivost govora. Govor slišimo, vendar ga ne razumemo. Tretji stadij zaznamujejo dokončne okvare sluha, ki se ne povrne več na normalno raven,« pojasni prof. dr. Bilban.

Negativen vpliv hrupa na nosečnice in otroka

Naloga delodajalcev je, da ocenijo naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti nosečih delavk hrupu. Če odkrijejo, da obstaja tveganje za varnost in zdravje delavk ali vpliv na nosečnost, so dolžni prilagoditi delovne razmere nosečnici tako, da preprečijo izpostavljenost.

Že hrup nad 80 decibelov sodi med fizikalne dejavnike, ki lahko povzročijo okvaro ploda in ogrozijo nosečnost. Pravilno odpravljanje tveganja delodajalec izvede v treh korakih. V prvem koraku poskuša prilagoditi delovne pogoje oziroma urnik. Če to ni uspešno, poskuša bodoči mamici zagotoviti drugo delovno mesto. V skrajnem primeru poda predlog, da ostane delavka doma. Pri nas se taki primeri običajno rešujejo preko zdravstvenega zavarovanja.

Med hrupna okolja sodijo tudi šole in koncerti

Nevenka Kralj, univ. dipl. org. in višja medicinska sestra, je učiteljica na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani in odgovorna za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za zaposlene in dijake. Opozarja na vse večji hrup v šolah; še posebno v telovadnicah, jedilnicah in ponekod tudi v učilnicah. »Premalo je preventivnega delovanja v smeri ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti hrupu. Veliko pozornosti se posveča preventivi na področju kajenja, uporabe elektronskih naprav in raznih odvisnosti.

O sluhu in pomembnosti le tega pa se govori premalo.« Navaja tudi, da je med mladimi vse več poškodb sluha zaradi poslušanja preglasne glasbe. »Pomembni sta kakovost slušalk in časovna obremenitev slušnega aparata. Glasbo nižje jakosti lahko poslušamo dlje časa, glasbo nad 85 decibeli pa krajši čas. Eden od preventivnih ukrepov je tudi testiranje oziroma pravočasno ugotavljanje morebitnih okvar sluha.

Spremljanje zdravja na področju sluha tako zaposlenih kot tudi dijakov poteka tudi v okviru sistematskih pregledov, vendar so informacije o tovrstnih poškodbah zasebnega značaja,« še razloži Kraljeva. Zelo zgovoren pa je podatek Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da približno 1,1 milijarde mladim preti nevarnost okvare sluha zaradi nevarne uporabe prenosnih avdio naprav in izpostavljenosti škodljivim jakostim zvoka na hrupnih zabavnih prizoriščih, kot so nočni klubi, bari in koncertne dvorane.

Polovica mladostnikov izpostavljenih nevarni jakosti glasbe

Svet, v katerem živimo, postaja vse glasnejši, in čeprav se lahko temu delno prilagodimo, je za naš slušni aparat to obremenjujoče. Zanimivo je izpostaviti pojav individualne percepcije glasnosti, pri katerem se dogaja to, da želene zvoke ali glasbo slišimo tišje in doživljamo manj moteče kot pa zvoke, ki smo jih »prisiljeni« poslušati oziroma so nezaželeni. Ne glede na naše subjektivne ocene pa je dolgotrajna izpostavljenost preglasni glasbi za naš organizem stresna in lahko povzroča večje zdravstvene težave.

Podatki iz študij, narejenih v državah s srednjim in visokim življenjskim standardom, ki jih analizira Svetovna zdravstvena organizacija, kažejo, da je med najstniki in mladimi odraslimi v starosti od 12 do 35 let skoraj polovica takih, ki so izpostavljeni nevarni jakosti glasbe iz osebnih avdio naprav. Okrog 40 % jih je izpostavljenih potencialno škodljivi jakosti glasbe na zabavnih prizoriščih. Glasno poslušanje glasbe preko slušalk ali na koncertu lahko povzročita začasno in popravljivo naglušnost, ki jo strokovnjaki imenujejo začasni premik praga slišnosti. V primeru tovrstne okvare, ki je znana tudi kot slušna utrujenost, si slušni aparat opomore v tišini. Pri trajnem premiku praga slišnosti pa govorimo o poškodbi sluha oz. naglušnosti.

Kako na nas vplivajo zvoki iz vsakdanjega življenja?

Nekaterim zvokom iz vsakdanjega življenja smo lahko izpostavljeni trajno, pa na nas ne bodo imeli bistveno (negativnega) učinka. To so, na primer, šepet, normalen pogovor ali celo zvok šivalnega stroja. Zvoki nad 90 decibelov so že moteči in pri daljši izpostavljenosti povzročajo negativne učinke. To so zvoki prometa, kosilnice, koncerta. Med zelo invazivne zvoke za naša ušesa sodijo zvoki nad 120 decibeli, kot so npr. strel s pištolo, eksplozija ali polet reaktivnega letala.