Občutek vrtenja, padanja, zanašanja pri hoji, občutek, da se premikajo predmeti v okolici ali da se okolica vrti okrog nas. To je vrtoglavica – neprijeten občutek, ki je za bolnike lahko precej zastrašujoč, zdravljenje pa zdravnikom nemalokrat predstavlja izziv.

Vrtoglavica se največkrat pojavlja v epizodah, le redko je stalno prisotna. Akutne težave bolnika zelo prizadenejo – bolniku je slabo in bruha, pojavi se strah, hitro dihanje, razbijanje srca, … Ponavljajoče se težave vplivajo na bolnikovo samozavest in samozaupanje, nemalokrat vodijo v izogibanje vsakodnevnim opravilom, vplivajo tudi na delovne sposobnosti in velikokrat vodijo v depresijo.

Zakaj se vrtoglavica pravzaprav pojavi?

Ločimo med vestibularno in nevestibularno vrtoglavico. Kadar gre za pravo vestibularno vrtoglavico, iščemo vzroke v ravnotežnem sistemu. Vzroki za nevestibularno vrtoglavico pa so na primer previsok ali prenizek krvni tlak, sladkorna bolezen in druge presnovne bolezni, motnje srčnega ritma, … Ravnotežni sistem deluje, kadar vsi njegovi deli delujejo skladno in pravilno: ravnotežni organ v notranjem ušesu, vidni in slušni sistem ter receptorji za težnost v mišicah, kitah in sklepih »pošiljajo podatke« o položaju telesa v center za ravnotežje v velikih možganih, kjer poteka »obdelava podatkov«.

Periferna vestibularna vrtoglavica se pojavi, kadar je okvara znotraj ravnotežnega organa v notranjem ušesu ali v ravnotežnem živcu. Centralna oblika vestibularne vrtoglavice pa je posledica okvare v osrednjem živčnem sistemu. Kadar družinski zdravnik posumi na prvo, bolnika najpogosteje napoti k specialistu otorinolaringologu, pri sumu na drugi tip vrtoglavice pa k specialistu nevrologu.

Kako do diagnoze?

Diagnoza ni vedno enostavna. Vrtoglavica je subjektiven občutek in prizadeti bolnik težko zadovoljivo opiše svoje težave. Zdravniku je v veliko pomoč, če lahko bolnik poda odgovore na vprašanja, kot so: oblika vrtoglavice (ali bolnika vrti, zanaša, je nestabilen), kako poteka vrtoglavica (posamezni napadi, stalna prisotnost), kdaj se je prvič pojavila, kako dolgo je trajala, se pojavi sama od sebe, ali jo kaj sproži, ali ima bolnik druge bolezni (prehladna obolenja, sladkorno bolezen, nihanje krvnega tlaka, …), morebitne poškodbe glave in vratu in drugo.

Večinoma lahko zdravnik že iz anamneze sklepa o vzroku težav in se izogne nekaterim nadaljnim preiskavam.

Kaj pa vzroki?

Najpogostejši vzrok periferne vestibularne vrtoglavice so benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica, vnetje vestibularnega živca in Menierova bolezen. Za benigno paroksizmalno položajno vrtoglavico je znano, da jo sprožijo nenadni premiki glave, vrtenje je kratkotrajno, od nekaj sekund do minute. Vzrok so prostoplavajoči kamenčki v notranjem ušesu, ki jih izkušen zdravnik s pomočjo posebnih prijemov (t.i. repozicijski manevri – premiki glave in telesa) skuša spraviti v položaj, ki ne povzroča več draženja. Za lajšanje težav lahko predpiše zdravila, tudi betahistin. Bolj intenziven potek bolezni opisujejo bolniki, kjer je vzrok za vrtoglavico vnetje vestibularnega živca. Ob napadih vrtoglavice, ki običajno trajajo nekaj dni, je bolniku tudi slabo in bruha. Za Menierovo bolezen pa je značilno sočasno poslabšanje sluha in šumenje v ušesih. Po večurnih napadih občutka vrtenja je bolnik izčrpan in ima lahko glavobol.

Ne glede na vzrok vrtoglavice so strokovnjaki enotni, da je prvi korak k uspešnemu zdravljenju razumevanje poteka bolezni. Sledijo vestibularne vaje, ki so prilagojene stanju bolnika – bolnik jih dela leže, sede ali stoje. Vaje delujejo kot nekakšen trening za možgane. Prej kot jih začnemo delati, hitrejše je okrevanje in vzpostavitev ravnotežja. Zdravila, ki lajšajo slabost in bruhanje, se predpisujejo le za krajši čas. Za hitrejše zdravljenje in povrnitev ravnotežja  pa se že vrsto let uspešno uporablja zdravilo z betahistinom.