Človeški zobje so ključni za žvečenje hrane in tako igrajo pomembno vlogo pri človekovem prehranjevanju, če zanje ne skrbimo, pa na široko odprejo vrata vsem mogočim bakterijam. Čeprav bi najbrž večina vprašanih odgovorila, da si vestno umiva zobe in skrbi za ustno higieno, pa je resnica, da ga zaradi neznanja hitro kje polomimo in si s tem naredimo medvedjo uslugo.

Zakaj je skrb za ustno higieno tako pomembna in kako čim bolj ustrezno skrbeti zanjo ter kakšnim napakam se izogibati, smo povprašali ustno higieničarko Tadejo Klemenčič iz ZD Ljubljana Moste-Polje.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

Ustna higiena je temelj zdravja

Vsak naš zob je čutilo in če je kakor koli poškodovan, je moteno naše prehranjevanje, občutenje in okušanje hrane, posledično pa pride tudi do obrabe ostalih zob zaradi prenosa sil itd., razlaga naša sogovornica Tadeja Klemenčič.

Da je ustna higiena temelj našega zdravja, sicer čivkajo že vrabci na strehi, na žalost pa jo še vedno precej ljudi zapostavlja. Klemenčičeva vzrok za to vidi v tem, da ljudje večkrat v ospredje postavljajo videz zob in ne njihovega zdravja. Tako pogosto zanemarijo dejstvo, da borna skrb za ustno higieno ne pomeni le propadanja samega zoba, pravi sogovornica, temveč za sabo potegne tudi propad dlesni in obzobnih tkiv. In če za ustno higieno ne skrbimo redno ter zob ne očistimo pravilno, se na njih začnejo nabirati obloge, ki pa so leglo bakterij in ravno bakterije, ki se nabirajo na zobu in obzobnih tkivih, povzročijo propadanje dlesni in kosti tik pod njo, kar sčasoma privede do majavosti zob.

Posledice slabe ali nezadostne ustne higiene segajo mnogo dlje od same izgube zob in se lahko kažejo tudi v sistemskih boleznih. Čez dan namreč z rokami, s hrano, z jedilnim priborom, celo z zrakom, ki ga vdihnemo, v telo vnesemo različne bakterije, razlaga Klemenčičeva, te pa skozi mikro ranice v ustih, ki so posledica nepravilnega ali nezadostnega umivanja zob, še posebno pa drgnjenja s pretrdo ščetko in zanemarjanja medzobnih prostorov, lahko vstopijo v telo in nadaljujejo svojo pot skozi krvotok vse do srca.

Njihove posledice še zdaleč niso nedolžne, lahko pride do padca imunske odpornosti, izpadanja las, poslabšanja sladkorne bolezni, slabšega celjenja ran, poslabšanja srčno-žilnih bolezni, prezgodnjega poroda in podobno, razlaga Klemenčičeva. Še posebej so ogroženi ljudje s širšim žiljem, pravi, saj je zato pretok bakterij še hitrejši – takšni so denimo bolniki z antikoagulacijsko terapijo, pa tudi nosečnice.

Parodontalna bolezen

Klemenčičeva omenja, da ji bolniki pogosto zaupajo, da denimo po ugrizu v jabolko za njimi ostane krvava sled ali da se zjutraj zbudijo z okrvavljenim vzglavnikom. Slišati je kot prizor iz grozljivke, vendar so to žal resnične posledice neprimerne ustne higiene in parodontalne bolezni, ki se v začetku kaže s krvavitvijo dlesni, bolniki poleg tega lahko opažajo tudi zadah, ki pogosto izvira iz obzobnih žepkov, pravi Klemenčičeva. Parodontalna bolezen je posledica nalaganja oblog na zobeh in pod dlesnijo, kar slednjo draži in povzroči krvavitve dlesni oz. gingvitis ter kasneje parodontalno bolezen, k čemur prispevajo tudi kajenje, kemoterapija, določene sistemske bolezni, genetika itd.

Če parodontalne bolezni ne zdravimo, napreduje in če zobnih oblog ne odstranimo, se te začnejo nabirati pod dlesnimi in povzročijo njen propad ter nastanek žepkov, globokih med 3 mm do 1 cm – in prav ti žepki so ‘hotel’ za bakterije ter povzročajo od otekanja dlesni in zadaha pa vse do sistemskih bolezni. Parodontalno bolezen težko čisto pozdravimo, lahko pa ustavimo njen napredek s pravilno ustno higieno, rednim odstranjevanjem ustnih oblog, tudi s kirurškim zdravljenjem in rekonstrukcijo žepkov, pravi Klemenčičeva.

Najpogostejše napake pri umivanju zob:

Pretrda ali neprimerna ščetka

Ni vse zlato, kar se sveti in tako tudi ni vsaka zobna ščetka prava za nas. Klemenčičeva opozarja, da ljudje najpogosteje uporabljajo zobne ščetke s pretrdimi ščetinami, kar lahko v kombinaciji s premočnim pritiskom med ščetkanjem zob povzroči nastanek mikroranic v ustih, skozi katere nato vstopajo bakterije. Da bi se temu izognili, Klemenčičeva priporoča mehko zobno ščetko s finimi, gostimi ščetinami ter kratko glavo, ščetko je treba po vsaki uporabi tudi dobro osušiti. Zobno ščetko je treba menjati na tri mesece, pravi, razen v primeru, da ščetine niso več v liniji – potem jo zamenjamo takoj.

Popularnih električnih zobnih ščetk Klemenčičeva ne bi priporočala vsakemu, tako denimo običajne električne ščetke s krožnimi gibi svetuje le handikapiranim ljudem, pri katerih je motena motorika. Bolj priporočljive se ji zdijo sonične električne zobne ščetke, saj razpršijo verige bakterij, primerne pa so le, če je ščetka spet mehka.

Neuporaba medzobnih ščetk in zobne nitke

Medzobne ščetke so majhne ščetkice, namenjene čiščenju medzobnih prostorov, kjer se hrana rada zadržuje in kamor klasična zobna ščetka ne seže. Če medzobnih predelov ne očistimo, se tam nabirajo obloge, kar lahko privede do zobne gnilobe in vnetja dlesni ter sčasoma parodontalnih žepkov, ki se kaže s krvavenjem, zato Klemenčičeva svetuje vsakodnevno uporabo medzobnih ščetk, ki naj bi bile primerne za večino ljudi. Pri tem pa sogovornica opozori, da imajo lahko bolniki, pri katerih je zaradi neuporabe medzobnih ščetk prišlo do vnetja dlesni, do medzobnih ščetk odpor, saj v začetku ob njihovi uporabi dlesni krvavijo še bolj. Klemenčičeva razlaga, da je to povsem normalno, saj zaradi vnetja pride do živih ranic na dlesni, ki seveda ob dotiku ščetke zakrvavijo – kot vsaka druga rana se mora tudi ta šele zaceliti, vendar je to prehodno stanje in nujno za ozdravitev stanja.

Klemenčičeva svetuje enkrat dnevno, najbolje zvečer, tudi uporabo zobne nitke ter čopaste ščetke, ki dobro očisti zadnje zobe (sedmice in osmice) predvsem ob vratu, saj ljudje nanje pogosto pozabljamo in jih preskočimo – to pa ima lahko zoprne posledice, saj so zadnji zobje odgovorni za grizenje in mletje hrane; če jih uničimo, bodo njihovo funkcijo morali prevzeti sprednji zobje, ki so sicer namenjeni sekanju hrane, in bodo lahko zaradi preobremenitve kmalu postali majavi.

Napačno umivanje zob

Dostikrat v želji prihraniti nekaj časa, sploh zjutraj, ljudje na hitro očistijo zobe s hitrimi in sunkovitimi potegi, pri čemer mnogi menijo, da močno drgnjenje bolje očisti zobe. Napaka! Klemenčičeva opozarja, da je vedno najbolj pomembno pravilno ščetkanje zob, saj s ščetkanjem in masiranjem odstranjujemo obloge. Pomembno je, da je polovica zobne ščetke med ščetkanjem zob na zobu, druga polovica pa na dlesni, da hkrati masiramo še slednjo in razpršimo toksine. Ščetkanje zob naj bo nežno, saj pregrobo drgnjenje z leti povzroči mehanske poškodbe na zobeh ter mikroranice, poteka naj z rahlim krožnim potegom od dlesni proti zobu, da se tudi žlebovi oz. prosta dlesen ob vrhu zoba očisti bakterij in hrane.

Premalo pogosto umivanje zob

Ljudje so zvečer pogosto utrujeni in zato marsikdo rad preskoči večerno umivanje zob ter za ustno higieno poskrbi šele zjutraj, predvsem zaradi boljšega ustnega daha. Toda ravno v izpuščanju večernega umivanja zob se skriva past, razlaga Klemenčičeva. Ponoči se namreč v ustih ustavi naravno splakovanje zob s slino, ki je sicer prisotno čez dan, bakterije pa so v ustih še vedno prisotne in imajo ponoči tako večjo moč nad našimi zobmi. In če si zvečer ne umijemo zob, se na vsej hrani, ki se je čez dan zataknila med zobe, bakterije hranijo vso noč, se razmnožujejo ter s svojimi kislimi izločki načenjajo in uničujejo naša tkiva.

Kot dodatno težavo Klemenčičeva pri premalo pogostem umivanju zob izpostavi tudi, da marsikdo včasih preskoči dan ali dva umivanja zob – to pa ima lahko velike posledice. Dokazano je namreč, da se v roku 48 ur mehka zobna obloga ali plak strdi in spremeni v trdo oblogo, ki je sami z mehkim ščetkanjem ne moremo več spraviti z zoba.

Umivanje zob takoj po obroku

Kdor meni, da je umivanje zob takoj po obroku vrhunec skrbi za ustno higieno, ga moramo žal razočarati – vsaj pol ure po obroku se namreč umivanje zob odsvetuje. Klemenčičeva razlaga, da se naš prebavni sistem začne že v ustih z določenimi encimi, ki po prehranjevanju seveda nekaj časa ostanejo v ustih in zaradi katerih je zobovina nekaj časa mehkejša. Bolj kot umivanje zob svetuje splakovanje s kozarcem mlačne vode, pri tem pa svetuje izogibanje zobotrebcem, sploh lesenim, saj se lahko majhni delčki lesa odlomijo in zarijejo v dlesen ter povzročijo vnetje.

Uporaba ustnih vodic z alkoholom

Klemenčičeva odsvetuje uporabo ustnih vodic, ki vsebujejo alkohol, saj te izsušujejo sluznico. Opozori, da so v ustih razmere ravno obratne kot drugje na telesu in suha sluznica ni zaželena, saj se na njej bakterije najlažje razmnožujejo, pa tudi ranice se hitreje celijo v važnem okolju. Bolnikom s težjimi stanji svetuje uporabo ustnih vodic, ki vsebujejo klorheksidin-diglukonat in se jih uporablja le določen čas, ali na bazi joda, ki je učinkovit v boju proti bakterijam in ostalim mikroorganizmom, a jih je žal na tržišču malo. Ostalim, ki nimajo posebnih težav, pa svetuje uporabo ustne vode po navodilih strokovnjakov, torej osebnega zdravnika, farmacevta ali ustnega higienika.

Zobna krema je šampon za lase

Kakor za svoje lase izberemo ustrezen šampon, denimo takega proti prhljaju ali za lomljive lase, tako naj velja tudi pri izbiri prave zobne kreme, pravi Klemenčičeva. Če bolnika muči skelenje zob, naj uporablja zobno kremo, ki deluje tako, da zobovino nadgradi in naredi zaščitni film na zobu ter preprečuje skelenje; bolnik, ki se sooča s krvavitvami dlesni, naj uporablja zobno kremo proti vnetju dlesni itd. V zadnjem času so zelo pogoste in priljubljene belilne zobne kreme, sploh take, ki vsebujejo aktivno oglje, vendar pa Klemenčičeva opozarja, da veliko takšnih krem lahko poškoduje dlesen in izsuši zobovino, zato naj se jim vsaj bolniki z vnetjem v ustih ali krvavitvami izognejo v širokem loku.

Zobne kreme sicer potrebujemo le za grahovo zrno, pravi Klemenčičeva, moramo pa vedeti, da zob ne očisti krema sama, temveč mehansko čiščenje – zobna krema deluje le kot šampon, ki obloge razmasti.

Kako pravilno očistiti zobe?

Klemenčičeva svetuje: Zobe si očistimo vsak dan dva- do trikrat, z mehko zobno ščetko, z nežnim krožnim čiščenjem zob in dlesni, ki traja vsaj dve do tri minute. Po umivanju zob uporabimo še zobno nitko in medzobno ščetko. Smiselno je očistiti tudi jezik, enkrat dnevno zvečer z dvema potegoma v smeri od zadaj naprej, izogibajmo pa se močnemu drgnjenju, saj lahko poškoduje jezične papile.

Zobje so naše bogastvo

Za konec nam Klemenčičeva polaga na srce: z zobmi ravnajmo čim lepše, saj imamo le ene. In čeprav smo večer preveč zaspani ali pa se nam zjutraj vedno mudi, si vzemimo dovolj časa za ustno higieno, zavedajmo se vsakega potega v ustih in se izogibajmo vsem skrajnostim – zobje nam bodo hvaležni.

Zobe si moramo umivati vsaj dvakrat dnevno z mehko ščetko in nežnim, polkrožnim ščetkanjem.

Večerno preskakovanje umivanja zob ima lahko že v 48 urah nepopravljive posledice.

Izogibajmo se ustnim vodam, ki vsebujejo alkohol, saj te izsušujejo ustno sluznico.

Močno drgnjenje zob, še posebej s trdo ščetko, ima lahko ravno nasprotni učinek od želenega.