Avtorica: Katja Štucin
Vsaj dvakrat dnevno naj bi si temeljito očistili zobe z zobno kremo, ki vsebuje fluoride. Vse raziskave kažejo, da imajo judje, ki so si ščetkali zobe dvakrat dnevno, manj kariesa kot tisti, ki so zobe umivali enkrat na dan ali pa sploh ne.
Sklenina je najtrši del našega telesa. S ščetko in zobno kremo odstranimo obloge na zobeh, ne da bi se pri tem izgubile pomembne količine trdih zobnih tkiv. Lahko pa se to zgodi, če uporabljamo preveč abrazivne zobne kreme, trdo zobno ščetko in preveliko silo, zlasti na področjih, kjer je izpostavljen dentin ali zobovina, to so deli zob ob dlesni, ali pa če imamo že razgaljene zobne korenine. Zob v ustih je pokrit s sklenino, pod njo pa je zobovina, ki je mehkejša in občutljiva. Zobna korenina pa je iz zobovine. Pri močnem in prepogostem ščetkanju se bolj obrablja. Na zobni površini je biofilm, ki ga tvorijo mikroorganizmi, ki so v ustih stalno prisotni. Ta biofilm, imenujemo ga tudi zobna obloga ali zobni plak, stalno nastaja na zobni površini. V oblogi so poleg mikroorganizmov in njihovih produktov tudi ostanki hrane in komponente sline.
Karies ali zobna gniloba nastane, ko nekatere bakterije v tej oblogi spremenijo prisotne sladkorje v kisline. pH se zmanjša. Trda zobna tkiva sestavljajo kristali kalcijevega hidroksiapatita. Ko pade vrednost pH pod 5,5 (kritični pH), pride do raztapljanja kristalov in izplavljanja kalcija, kar imenujemo demineralizacija. Kisline se potem iz oblog izplavijo, ker imajo določeno sposobnost izničiti kislost, zraven pa sodeluje tudi slina, ki je zasičena s kalcijevimi ioni, zato se površina zob remineralizira.
Za nastanek zobne gnilobe so ključni dejavniki: zobne obloge z bakterijami, sladkorji, odpornost sklenine, slina in čas, ko je pH v ustih nižji od kritične vrednosti 5,5. Zlasti zaradi zagotavljanja remineralizacije zobne površine se je treba izogibati uživanju vmesnih sladkih obrokov in sladkih pijač. V nasprotnem primeru je pH nižji od kritične vrednosti in prihaja do demineralizacije. Nekatera živila poleg sladkorjev vsebujejo tudi kisline, na primer gazirane pijače, vino, citrusi. Kisline v taki hrani in pijači razmehčajo zobno površino. Temu rečemo erozija. Pred pitjem kislih pijač ni priporočljivo umivanje zob, ker ima kislina še boljši dostop, saj ne nazadnje zobna obloga deluje kot zaščita. Ščetkanje po zaužitju takih pijač pa lahko odstrani razmehčano plast sklenine. Zato moramo s ščetkanjem počakati eno uro. Svetujemo uporabo slamice, ki jo namestimo za sprednje zobe, in spiranje ust z vodo. Še bolje pa je, da tako pijačo uživamo pri glavnih obrokih.
Priporočljivo je umivanje dvakrat na dan. Takrat moramo očistiti zobe res temeljito. Jutranje čiščenje naj bo takoj, ko se zbudimo. Ko pozajtrkujemo, si odstranimo ostanke hrane. Najbolj natančno pa naj bo čiščenje pred spanjem. Uporabimo zobno kremo s fluoridi in po umivanju ne splakujemo ust. Uporabimo tudi zobno nitko, zlasti če imamo tesne medzobne prostore. Po čiščenju ne uživamo nobene hrane več.
Zobna ščetka naj ima majhen aktivni del, naj bo srednje trdote ali mehka. Zamenjamo jo, ko slabo očisti zobne obloge ali približno na tri mesece. Tudi električne zobne ščetke so zelo učinkovite, vendar jih moramo pravilno uporabljati, niso pa nujne. Tehnik ščetkanja je veliko. Strokovnjaki si niso edini, katera je najboljša. Pomembno je, da so vse ploskve zob temeljito očiščene. Za to pa potrebujemo vsaj dve minuti. Otrokom do vsaj šestega leta starosti pomagajo starši, potem pa naj umivanje še nekaj časa nadzirajo. Pomembno je tudi, da za umivanje zob uporabljamo zobno kremo s fluoridi. Ti so prisotni v naravi. Že leta 1935 je zobozdravnik v Ameriki dokazal preventivne učinke fluorida na pojavljanje zobne gnilobe. Zobne kreme vsebujejo majhne koncentracije tega elementa.
Fluorid na zobni površini se vgradi v molekulo sklenine, da je ta odpornejša na napade kislin. Hkrati pospešujejo remineralizacijo in vplivajo na metabolizem bakterij. Vsebnost fluora v zobni kremi je označena z vrednostjo ppm – delci na milijon. Pri nas so v uporabi kreme s 500, 1000, 1450 ppm. Evropska akademija za otroško zobozdravstvo, ki določa smernice za Evropo, je določila količine fluora v zobnih kremah za umivanje zob. Otrokom sicer začnemo umivati zobke, takoj ko izraste prvi zobek, z mehko ščetko in kremo s 500 ppm fluora. Damo je le za grah na ščetko. Od 2. do 6. leta starosti uporabljamo dvakrat na dan kremo s 1000 ppm fluora – v velikosti graha, od 6. leta pa lahko kremo s 1450 ppm fluora, kar je 1–2 cm nanosa dvakrat dnevno. Zobno kremo naj odmerjajo starši! Če pričnemo umivati zobke otrokom pred prvim letom starosti, imajo ti otroci trikrat več možnosti, da bodo pri treh letih brez kariesa.
Po umivanju ne izplakujemo ust.
O učinkih nitkanja ni veliko znanstvenih raziskav, vseeno pa priporočamo uporabo nitke vsaj enkrat na dan, da očistimo ploskve, ki jih s ščetko ne moremo.
Dejavniki tveganja za obolenja v ustni votlini so pogosto enaki kot za razvoj splošnih bolezni. Povezani so s prehrano, higieno, rabo tobaka, alkohola … Temelj zdrave prehrane je omejeno uživanje sladkorja in sladkih živil. Upoštevati je treba priporočila o škodljivem pitju sladkih in sladkokislih pijač in o količini vnesenih dnevnih obrokov. Pomembno je ščetkanje dvakrat dnevno z zobno kremo s fluoridi, ki mu ne sledi izplakovanje z vodo. Paziti moramo pri kisli hrani. Pomembni pa so tudi kontrolni pregledi pri zobozdravniku.