Hripavost je lahko le prehodna, neprijetna nadloga, ko smo prehlajeni ali pa če smo na tekmi prejšnji dan preglasno navijali. V teh primerih ni treba skrbeti, glas se nam bo čez dan ali dva spet popravil. Če pa hripavost traja dalj časa, več kot dva tedna, je treba obiskati zdravnika, ki bo ugotovil vzrok.

Avtorica: Adrijana Gaber

Pogovarjali smo se z Andrejem Florjanom, dr. med., specialistom otorinolaringologije, iz Splošne bolnišnice Celje. Za začetek nam je povedal, da pri hripavosti gre za simptom, ki se kaže kot sprememba glasu, običajno v obliki raskavosti ali oslabitve glasnosti. »Torej gre za kvalitativno spremembo glasu. Vzrok hripavosti v ožjem pomenu je navadno na ravni vhoda v grlo, glasilk ali sapnika. V širšem pogledu pa lahko glasovne motnje nastanejo vse od nosne votline do sapnika. Sem sodijo na primer: hipernazalnost (ob oteklini nosne sluznice), zadihanost (ob pljučnih boleznih ali srčnem popuščanju), zamolkel glas (ob hudem vnetju na ravni žrela),« je razložil dr. Florjan.

Pojasnil je tudi, da je grlo kompleksen cevast organ, sestavljen iz hrustanca, mišic in vezivnega tkiva. »Je na vhodu v sapnik in pod žrelom. Najpomembnejši del grla sta glasilki – gubi, sestavljeni iz plasti sluznice in mišic. Med dihanjem ostaneta glasilki narazen, tako da zrak prosto prehaja skozi sapnik. Med govorjenjem ali petjem se mišice v grlu napnejo in glasilki se združita. Ko je zrak izpuščen iz pljuč, glasilki vibrirata in proizvajata zvok. Višino in ton zvoka nadzirajo napetost, dolžina in debelina glasilk. Kateri koli dejavnik, ki vpliva na gibljivost glasilk, pretok zraka ali ki spremeni lastnosti samih glasilk, pripelje do spremembe kakovosti glasu.«

Množica vzrokov

Kateri so vzroki za hripavost? »So različni in lahko vključujejo vnetje grla ali glasilk, najpogosteje zaradi virusnih okužb, kot so virusi prehlada in gripe, ki povzročajo vnetje grla in glasilk. Do hripavosti lahko pride tudi zaradi preobremenitev glasilk: dolgotrajno govorjenje, kričanje ali petje lahko privede do preobremenitve glasilk in posledične hripavosti. Možni vzroki so tudi alergijske reakcije, ki prizadenejo zgornje dihalne poti, lahko povzročijo otekanje in draženje glasilk. Pogost vzrok je tudi refluks želodčne kisline ali gastroezofagealni refluks, ki lahko povzroči, da želodčna kislina draži grlo in glasilke. Med vzroke prištevamo tudi kajenje in dehidracijo. Hripavosti lahko botrujejo bolezni ščitnice, benigne ali maligne tvorbe: polipi, ciste ali rak na glasilkah lahko povzročijo hripavost; ter nevrološke motnje, saj določene nevrološke bolezni, kot je npr. parkinsonova bolezen, lahko vplivajo na delovanje glasilk. Hripavost pa lahko povzročijo tudi poškodbe grla ali vratu,« je vzroke za hripavost naštel naš sogovornik.

Hripavost pa lahko povzroča še slaba kakovost zraka. »Ta lahko povzroči ali poslabša težave z glasom na več načinov. Eno je draženje glasilk: onesnaževalci v zraku, kot so ozon, dušikov dioksid, žveplov dioksid in delci PM2,5, lahko dražijo dihalne poti in glasilke. To draženje lahko privede do vnetja, kar lahko vpliva na normalno delovanje glasilk in povzroči hripavost. Onesnažen zrak lahko pripomore tudi k suhosti grla in glasilk. Suhost lahko povzroči nelagodje in težave pri govorjenju, kar dodatno obremenjuje glasilke. Pri ljudeh, ki so nagnjeni k alergijam in astmi, onesnaženi zrak zaradi povečane občutljivosti lahko privede do pogostejših ali bolj intenzivnih glasovnih motenj. Če smo dolgotrajno izpostavljeni slabemu zraku, pa to lahko povzroči kronično vnetje dihalnih poti in glasilk, kar lahko vodi k trajnim spremembam v glasu. Ne nazadnje onesnaženi zrak lahko povzroči tudi zmanjšano imunsko odpornost, ta povečuje tveganje za okužbe dihal, vključno z okužbami, ki vplivajo na grlo in glasilke,« je še dodal Florjan.

Kdaj k zdravniku?

V katerih primerih in kdaj je treba obiskati zdravnika? Andrej Florijan svetuje, da se je pri zdravniku treba oglasiti, če hripavost traja dlje kot dva tedna ali če obstajajo drugi simptomi, kot so težave pri požiranju, dihanju, krvav izpljunek ali zatrdlina na vratu. »V teh primerih je potrebna obravnava pri specialistu otorinolaringologu, ki ima izkušnje in potrebno opremo, da postavi diagnozo, ki je vzrok za vztrajajočo hripavost. Večinoma lahko ugotovimo vzrok že ob osnovnem pregledu glasilk. Specialist ORL uporabi naglavno svetilko ter s pomočjo posebnega ogledala pregleda grlo tako, da ogledalo nasloni na mehko nebo ter si prikaže glasilki. Če je vidljivost slaba zaradi anatomskih razmer ali močnega žrelnega refleksa, preiskavo izvedemo s pomočjo t. i. fiberendoskopa – nekaj milimetrov debelega cevastega instrumenta, ki ga uvedemo skozi nosnico vse do grla. Prek kamere, nameščene na konici, si na monitorju ogledamo grlo,« pojasnjuje Florijan.

Zdravljenje je odvisno od vzroka hripavosti

Andrej Florjan je povedal, da so v njihovi ambulanti ORL najpogostejši vzroki za hripavost trije: gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), kajenje in funkcionalne glasovne motnje, pri glasovno obremenjenih poklicih. »Pri GERB se želodčna kislina zaradi refluksa dviguje po požiralniku do nivoja grla ter draži sluznico grla in glasilk. Bolniki večinoma tožijo o občutku cmoka v grlu, hripavosti zjutraj ter ob glasovnem naporu, pokašljevanju ter občasni bolečini v žrelu. Pri večini teh bolnikov klasični simptomi GERB, kot so zgaga ter bolečina v žlički, niso prisotni. Zdravljenje je seveda usmerjeno v zdravljenje GERB: predpišejo se protirefluksna zdravila (zaviralci protonske črpalke) ter higiensko-dietetični ukrepi (privzdignjeno vzglavje, opustitev določenih živil, časovna omejitev zadnjega obroka pred spanjem …).«

Zdravnik je v nadaljevanju dejal, da se ob kajenju pri določenem deležu kadilcev pojavijo značilne spremembe na sluznici glasilk, ki spremenijo kakovost glasu oziroma pripeljejo do hripavosti. Najpogostejši kadilski bolezni grla sta reinkejev edem ter kronični laringitis. Obe stanji se do določene mere lahko popravita, če se kajenje v celoti opusti. Kadar težave vztrajajo tudi po opustitvi kajenja, pa je potrebna kirurška terapija – mikrolaringoskopija, kjer s posebnimi instrumenti in pomočjo mikroskopa kirurško odstranijo prizadeto tkivo na glasilkah ter omogočijo povrnitev kakovosti glasu.

Kako pa se zdravijo funkcionalne glasovne motnje? »Te težave izhajajo iz nepravilne uporabe ali napetosti glasilk ob odsotnosti sprememb na glasilkah. To pomeni, da struktura glasilk in grla ni poškodovana, vendar je način, kako oseba uporablja svoj glas, neustrezen ali neučinkovit. Z zdravljenjem teh glasovnih motenj se navadno ukvarja posebej usposobljen specialist ORL foniater, ki ima izkušnje in posebno opremo za pregled grla in natančno analizo glasu. Po opredelitvi narave motnje je večinoma indicirana glasovna terapija, ki jo izvaja logoped. Ta bo pacienta učil pravilne tehnike uporabe glasu, sproščanja mišic grla in dihalne tehnike. Če so prisotni duševni dejavniki, lahko psihoterapija ali svetovanje pomaga pri obvladovanju stresa in čustvenih težavah, ki vplivajo na glas. V nekaterih primerih je potrebna celostna obravnava funkcionalnih glasovnih motenj oziroma multidisciplinarno sodelovanje, ki vključuje otorinolaringologe, logopede in psihologe,« je še povedal sogovornik.

Kako delujejo glasilke?

Za začetek poglejmo, kako so glasilke videti. Glasilki sta pravzaprav dve gubi, ki se odpirata in zapirata z veliko hitrostjo ter s tem ustvarjata zvočno valovanje. Videti je podobno, kakor da bi glasilki v grlu ploskali. Vsi vemo, da so glasilke potrebne za proizvajanje glasu, manj znano pa je, da je primarna funkcija glasilk naša varnost. Glasilke namreč varujejo naša pljuča pred tem, da bi vanje zašel kakšen košček hrane ali, na primer, pri otrocih košček igračke. V tem primeru se glasilke zaprejo in preprečijo, da bi delček zašel v pljuča. Takrat seveda zakašljamo. Ustvarjanje zvoka je šele sekundarna funkcija glasilk.

Glasilke so med dihanjem odprte, zato da zrak lahko neomejeno teče iz pljuč in spet nazaj vanje. Med govorom in petjem pa se glasilke odpirajo in zapirajo z veliko hitrostjo ter s tem spreminjajo izdihani zrak v zvok. Odpiranje in zapiranje glasilk se dogaja tudi tisočkrat na sekundo. Glasilke so zaprte tudi takrat, ko skušamo dvigniti večjo težo.

ABC

A Vzroki hripavosti so lahko zelo različni.

B Če hripavost traja dlje kot dva tedna, se je treba oglasiti pri zdravniku.

C Težave lahko povzroča tudi nepravilna uporaba ali napetost glasilk.