Kaj pravzaprav je karies, to je zobna gniloba, stanje, ki nastane zaradi delovanja mikrobov v ustni votlini. Ti mikrobi spreminjajo v zobnih oblogah sladkor v kisle produkte, ki uničujejo zobno tkivo z demineralizacijo in proteolizo. Prvi znak zobne gnilobe je začetni karies, ki se kaže kot bel madež. Z ustrezno higieno se lahko zaustavi. Če proces napreduje, pride do nastanka kariozne kavitete, kjer je na vrsti zobozdravnik. Zobno gnilobo ali karies lahko preprečimo z ustrezno ustno higieno in z izogibanjem kariogeni hrani. Kariogena hrana je hrana, ki vsebuje veliko sladkorja in se rada lepi na zobno površino.
Karies je poleg parodontalne bolezni najbolj razširjena patologija v zobozdravstvu. Zobje so izpostavljeni bakterijam takoj ob izrasti v ustno votlino. Zato moramo začeti s preventivnimi ukrepi takoj. Preprečiti moramo zastajanje oblog na zobeh. Sprva so za to odgovorni starši, nato se z leti odgovornost počasi prenaša tudi na otroke. Sestavni del vzgoje otrok je tudi izvajanje osnovne ustne higiene in redno obiskovanje zobozdravnika, oboje pa vodi do lepega in zdravega nasmeha ter ničnega strahu pred zobozdravniki.
V različnih starostnih obdobjih se karies značilno pojavlja na določenih mestih. Pri najmlajših, do starosti treh let je najbolj pogost pojav stekleničnega kariesa, ki je posledica pitja sladkih pijač in neočiščenih zobkov po pitju in dojenju. Staršem svetujemo navajanje otrok na pitje nesladkanih pijač, najbolje vode in obvezno čiščenje zob. Od tretjega do petega leta je potrebno nameniti več pozorosti čiščenju mlečnih kočnikov, kateri ostanejo v ustni votlini najdlje od mlečnikov.
Ob vstopu v šolo, torej okoli šestega leta, ko izrastejo prvi stalni kočniki, je potrebno higieno še izboljšati. »Šestice« so izredno neugodne za čiščenje, saj so v ustih težje dostopni, predvsem pa je nevarnost za nastanek kariozne lezije v času, ko še ne izrastejo povsem. Kljub temu, da otroci že pridno ščetkajo sami, morajo starši preveriti in popraviti, čistočo zob. Od šestega do dvanajstega leta starosti se poveča tveganje za pojav lezij na fisurnem sistemu zob, to je na griznih povšinah, kjer so globoke jamice, kjer hrana zastaja. Vse to je ponovno problematično ob izraščanju drugih stalnih kočnikov, predvsem pa je tu že čas, ko je nujna uporaba tudi zobne nitke.
Fisure zdravih kočnikov in ličnikov zobozdravnik pogosto zaščiti oziroma zalije. Ves čas pa naj otrok redno obiskuje zobozdravnika, ki lahko dodatno zaščiti oziroma ojača zobe s fluoridnimi premazi, če luknjic ni prisotnih drugih posegov običajno ni potrebnih. V primeru, da pride do začetne demineralizacije, ki je še zaustavljiva, bo zobozdravnik dodatno opozoril in prav tako zaščitil tako področje. V primeru kariesa, pa je potrebna izdelava zalivke, kar tudi danes ne pomeni najprijetnejše izkušnje za otroka ali mladostnika. Prej ko bo to narejeno, manj zobne substance bo okvarjene, manjša bo zalivka, kar hkrati pomeni tudi manj invaziven postopek in manj sedenja na zobozdravnikovem stolu.
Izvajanje ustne higiene je potrebno dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer, ko moramo temeljito očistiti vse zobne površine. Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi medzobnih prostorov, ki jih najbolje očistimo z zobno nitko. Otroci do šestih let naj uporabljajo zobne ščetke in zobne paste namenjene njihovi starosti, kjer je količina fluoridov manjša, medtem ko starejši že lahko uporabljajo zobne paste z vsebnostjo fluoridov enaki za odrasle. Fluoridi v zobnih pastah pripomorejo k boljši kvaliteti zob. Količina zobne paste naj bo velikosti grahovega zrna. Dokler otrok ne zna še izpljuniti, uporabljamo minimalno zobne paste, saj jo sicer poje.
Poskrbimo, da bodo otroci imeli zdrav in lep nasmeh, ne ukoreninimo jih strahu pred zobozdravniki in naj imajo s čistimi zobki brez črnih lukenj lepe izkušnje iz zobozdravniškega stola.