Zobje so po svoji zgradbi podobni kostem. Vsajeni so v čeljusti in obdani s sklenino. Njihova primarna naloga je žvečenje, pripomorejo pa tudi k razločnejšemu govoru in sooblikujejo obraz. Lep nasmeh je zagotovo želja vseh ljudi. Vendar pa nikoli ne vemo, kdaj se nam pripeti kakšna nezgoda.

Žal so pri različnih nezgodah zelo pogosto na udaru prav zobje in obzobna tkiva. Do poškodb zob sicer najpogosteje pride v obdobju otroštva in mladostništva, vendar pa nesreča ne počiva niti pri odraslih. Po odgovore na vprašanja, povezana z različnimi oblikami poškodb zob, smo se odpravili k Tini Fabjan, dr. dent. med., ki je podala veliko uporabnih nasvetov, kako ukrepati ob izbitju zoba, dotaknila pa se je tudi nekaterih drugih poškodb zob. Hitro in ustrezno ravnanje sta pri poškodbah zob ključnega pomena, saj lahko tako preprečimo marsikatero neprijetno posledico tovrstnih poškodb.

Avtorica: Andreja Košir

Tina Fabjan, dr. dent. med., pojasnjuje, da je zob najtrša struktura v človeškem organizmu. »Zob je zgrajen iz krone, to je del zoba, ki ga vidimo, vratu in ene ali več korenin, ki se nahaja(jo) v kosti. Zunanji del krone zoba pokriva sklenina, ki je podobna kosti in ni oživčena. Sestavljena je predvsem iz mineralov: kalcija in fosforja. Pod sklenino je zobovina (dentin), ki je po zgradbi mnogo mehkejša od sklenine. V sredini zoba je zobna votlina, napolnjena z rahlim tkivom, imenovanim pulpa, v katerem so krvne žilice in živec. Krvne žilice prehranjujejo zob in prinašajo v zobno tkivo kisik, živčni končiči pa so receptorji za bolečino. Zobna pulpa se proti korenu zoži in preide v koreninski kanal.«

Če pride do izbitja zoba

Mlečnih zob po besedah strokovnjakinje ne vstavljamo nazaj v ležišče, medtem ko je za stalne zobe zelo pomembno, da jih do prihoda k zobozdravniku hranimo v ustih ali mleku, saj tako zob ne izgubi svojih naravnih lastnosti.

»Kadar pacient v ordinacijo pride z izbitim zobom, se z njim najprej natančno pogovorimo o vzroku poškodbe, nato obvezno pregledamo celotno ustno votlino, saj je treba izključiti morebitne dodatne poškodbe. Sledi oskrba same rane oziroma aveole − votlino najprej oskrbimo, jo očistimo s fiziološko raztopino, ravno tako tudi sam zob, ki ga nato vstavimo v pravilni položaj. Pacienta je treba tudi vsaj lokalno slikati, priporočamo pa tudi ortopan, da izključimo dodatne poškodbe okolnih trdih tkiv, torej sosednjih zob in kostnine,« prakso oskrbe ob izbitju zoba oriše dr. Tina Fabjan.

Do izbitja zoba sicer navadno pride zaradi neposrednega udarca v zob ali sil, ki preko čeljusti delujejo na zob.

Veliko poškodb zob tudi med telesno aktivnostjo

Sogovornica pojasni, da se največ poškodb zob zgodi v prometu, pri nasilnih dejanjih in tudi pri športu. »Do poškodb zob pri športnih aktivnostih najpogosteje pride zaradi različnih padcev, rizični športi pa so hokej, rokomet, nogomet, košarka in drugi športi, pri katerih prihaja do tesnih stikov med udeleženci, zaletavanja, padcev ali drugačnih stikov s trdimi površinami.« Sicer med športi, pri katerih najpogosteje pride do poškodb zob, izstopajo rokomet, nogomet, hokej in košarka.

Kot zanimivost strokovnjakinja pove, da do največ poškodb mlečnega zobovja pride med prvim in četrtim letom starosti, ko malčki že shodijo ter so posledično vedno bolj samostojni in hitri pri gibanju, zaradi česar tudi pogosteje pride do različnih padcev.

Določen delež tovrstnih poškodb zob lahko preprečimo. V avtomobilu bodimo vedno pripeti z varnostnim pasom, pri športih, kot so kolesarjenje, rolanje in rolkanje, uporabljajmo zaščitno čelado in ščitnike za zobe. Ščitnike za zobe bi morali pravzaprav uporabljati pri čisto vseh kontaktnih športih.

Ali pri izbitju mlečnega ali stalnega zoba ukrepamo enako?

Dr. Tina Fabjan pove, da pri izbitih mlečnih zobeh velja pravilo, da jih ne vsajamo nazaj, saj bi tako lahko dodatno poškodovali zametek stalnega zoba, ki leži v predelu, kjer je bila korenina mlečnega predhodnika. »Kadar pride do izbitja mlečnega zoba, usta speremo s tekočo vodo, krvavitev pa zaustavimo tako, da na krvaveče mesto položimo gazo ali drugo primerno tkanino. Otroka seveda takoj odpeljemo k zobozdravniku,« dodaja dr. Fabjan.

Po njenih besedah pa je treba pri izbitju stalnega zoba upoštevati osnovno načelo, in sicer, da je treba izbiti zob kakor hitro je le mogoče vsaditi nazaj na pravo mesto. »Izbiti zob vedno primemo za krono in ne za korenino, saj bi v tem primeru lahko tkivu na površini korenine povzročili dodatno škodo. To tkivo je namreč pomembno za ustrezno priraslost zoba v ležišče. Če je zob umazan, ga na hitro speremo pod tekočo vodo, še bolje pa je, da ga speremo kar s sterilno fiziološko raztopino, če jo le imamo pri roki. Zob nato vstavimo na njegovo mesto. Če to iz kakršnega koli razloga ni mogoče, zob spravimo v kozarec mleka, saj tako tkivu na površini korenine omogočimo možnosti za preživetje. Prav tako priporočamo, da poškodovanec izbiti zob drži v ustih med zobmi in licem ali pod jezikom, da ga obliva slina.«

Možnosti, da izbiti zob dejansko ohranimo, se ob hitrem in pravilnem ukrepanju zelo povečajo, zato je res ključnega pomena, da v primeru izbitja zoba ukrepamo nadvse hitro in v skladu s priporočili.

Druge poškodbe zob

Kadar pride le do razpoke, odkrušenja ali zloma zoba, je situacija po mnenju strokovnjakinje načeloma nekoliko lažja. Dr. Fabjan priporoča, da odlomljeni del zoba, če ga le najdemo, shranimo v fiziološki raztopini (tako bomo preprečili, da bi se odlomljeni kos zoba izsušil) in se odpravimo k zobozdravniku. Ta bo nato ocenil, kaj je mogoče z odlomljenim zobom narediti. V določenih primerih je odlomljeni del mogoče celo pritrditi. Če to ni mogoče, pa zobozdravnik manjkajoči zob nadomesti z določeno protetično nadgradnjo. Dr. Tina Fabjan pravi, da je najbolj kakovostna metoda polni porcelan z estetsko lusko.

Sogovornica pojasnjuje, da lahko poškodbe zobovja razdelimo na poškodbe zob in poškodbe obzobnih tkiv. »Med prve, poleg manj pomembnih razpok sklenine, uvrščamo predvsem zlome zobne krone, zlome zobne korenine in kronsko-koreninske zlome. Omajanje zoba, njegov premik in izbitje so primeri poškodb obzobnih tkiv. Tudi pretres zoba, pri katerem zob sicer ni premaknjen ali omajan, je pa občutljiv na dotik in pri ugrizu, uvrščamo med poškodbe obzobnih tkiv. Mogoče je, da se hkrati poškodujeta zob in obzobno tkivo. Lahko je poškodovan tudi zobiščni nastavek, to je del kosti, v katerem je usidran zob.«

November, 2014