Endodontija oziroma zdravljenje zobnih korenin je lahko potrebno ob simptomih, kot so občutljivost na vroče in hladno, bolečine pri žvečenju, oteklina, ki je lahko tudi neboleča, itd. Posamezniki včasih razmišljajo, da bo ob tovrstnih bolečinah bolan zob treba nujno izpuliti, ampak k sreči ni tako. Podrobnosti nam je pojasnila specializantka zobnih bolezni in endodontije Maja Mastnak, dr. dent. med.
Avtorica: Katja Štucin
V kakšnih primerih izvedete endodontsko terapijo?
Endodontsko zdravljenje je navadno potrebno, kadar želimo ohraniti zob, ki ga je prizadela okvara zobne pulpe, živega tkiva v notranjosti zoba, ki vsebuje krvne žile, živčevje, limfo in rahlo vezivo. Večino časa zobozdravniki posvetimo zdravljenju kroničnega apikalnega parodontitisa, ki je asimptomatski in navadno naključno odkrit na rentgenski sliki. Manj je zdravljenj zob, ki povzročajo težave. Včasih pa je endodontsko zdravljenje potrebno tudi na zdravem zobu, če tako narekujejo protetične ali parodontološke indikacije.
Težave pri obolenju zobne pulpe se lahko kažejo s spontanimi bolečinami, ki so pogosto intenzivnejše ponoči in se širijo v okolico. Odmrtje zobne pulpe omogoči širjenje okužbe v kost, ki obdaja konico korenine zoba, in privede do apikalnega parodontitisa. Akutni apikalni parodontitis se lahko kaže z močnimi spontanimi bolečinami, zob je majav in boleč na dotik, prisoten je občutek podaljšanega zoba. Absces zaznamuje hiter nastop, spontane bolečine, občutljivost zoba na otip in trkanje, formacija gnoja in morebitno otekanje okolnjih tkiv.
Kako izvedete endodontijo, kaj obsega?
Zajema različne postopke, kot je endodontsko zdravljenje, bolj znano kot zdravljenje koreninskih kanalov, apikotomijo – kirurško zdravljenje in zdravljenje poškodb zoba. Ukvarja se tudi z zdravljenjem vitalne pulpe, ki zajemajo postopke posrednega kritja pulpe oz. stopenjskega odstranjevanja kariesa, neposredno kritje pulpe, delno in koronarno pulpotomijo. Zdravljenje koreninskih kanalov je eden najpogostejših postopkov. Delo zahteva posebno opremo, instrumente in material. Okvarjeno zobno pulpo je treba odstraniti iz zoba, koreninske kanale očistiti, ustrezno oblikovati, razkužiti in polniti ter zatesniti z gutaperčo. Endodontsko zdravljenje zoba običajno izvaja splošni zobozdravnik, redkeje specialist zobnih bolezni in endodontije, ki zdravi bolj zapletene, težke primere.
Koliko časa traja zdravljenje?
Zdravljenje lahko opravimo v eni ali več sejah, odvisno od stanj zoba in drugih okoliščin. Po zaključenem zdravljenju je treba zob spremljati. Po enem letu oz. v primeru težav prej naredimo klinični in rentgenski kontrolni pregled. Če ozdravljenje ni popolno ali v primeru poškodb, kontrolne preglede ponavljamo več let.
Ob omenjenih simptomih obstaja nevarnost počasnega sproščanja bakterij in njihovih strupov v kri. Kakšne so lahko posledice le-tega?
Ustne bakterije vstopijo v krvni obtok med žvečenjem, ščetkanjem zob, nitkanjem, med zobozdravstvenimi posegi (puljenje zob, parodontalno zdravljenje) in redko med endodontskim zdravljenjem. Povzročijo prehodno bakteriemijo, ki jo imunski sistem zdrave osebe odpravi v nekaj minutah. Pri neurejenih kroničnih sistemskih boleznih pa lahko privede do poslabšanj osnovne bolezni, npr. sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni. Največja obremenitev z bakterijami in njihovimi toksini je med akutnimi fazami obolenja in med zdravljenjem. Antibiotično zaščito tako damo pri določenih sistemsko ogroženih bolnikih pred endodontskim zdravljenjem, ob prisotnosti sistemskih znakov pa predpišemo antibiotično terapijo.
Bakteriemija je pri apikalnem parodontitisu zanemarljiva, predvsem v primerjavi s parodontalno boleznijo, kjer je vnetna rana večja in ima večjo obremenitev na sistemsko zdravje. Medtem ko je vpliv parodontalne bolezni na sistemsko zdravljenje dobro znan, potencialni vpliv apikalnega parodontitisa še vedno ni dovolj jasen, saj do zdaj ni jasne znanstvene podlage za povezavo med endodontsko okužbo in splošnim zdravstvenim stanjem. Apikalni parodontitis je lokalni vnetni odziv in je del kompleksnega biološkega odziva na škodljivi dražljaj. Sedanje raziskave so usmerjene v raziskovanje serumskih označevalcev vnetja in dajejo mešane rezultate. Nekatere kažejo na pozitivno povezavo med nezdravljenim kroničnim apikalnim parodontitisom in nekaterimi serumskimi označevalci kroničnega vnetja, torej bi bil nezdravljen lahko povezan z vplivi na splošno zdravstveno stanje.
Za konec lahko morda še enkrat izpostavite, kako lahko posameznik ravna preventivno, da ne pride do težav z zobnimi koreninami.
Obolenje zobne pulpe ima različne vzroke: globok karies, ponavljajoče se zobozdravstvene postopke na zobu, neustrezne zobozdravstvene izdelke ali poke. Tudi obraba trdih zobnih tkiv in poškodba zoba lahko, kljub klinično nevidnim pokom, povzročita odmrtje zobne pulpe in nastanek apikalnega parodontitisa. Da se temu izognemo, je treba skrbeti za dobro ustno higieno, preprečevati in zdraviti karies, odpraviti morebitne motnje griza in skrbeti za zdrava tkiva v vsej ustni votlini. Pomembni so redni zobozdravstveni pregledi, saj le tako lahko pravočasno odkrijemo in odpravimo vzroke.
Januar 2016
