Avtorica: Tanja Pihlar
Pojavnost zobne gnilobe pri predšolskih otrocih je v Sloveniji še vedno zelo visoka. Prav svežih podatkov nimam, lahko pa povem rezultate raziskave, narejene v šolskem letu 2003/2004 (Kosem in sod.), ko je bilo med nekaj več kot 1000 pregledanimi petletniki skoraj tri četrtine takih, ki so imeli karies. Podatki iz pregleda raziskav, opravljenih nekaj let prej v petih evropskih državah, med katerimi ni bilo Slovenije, so pokazali razširjenost kariesa med petletniki, ki se je gibala med 30 in 55 odstotki. Karies je pri nas pogost tudi pri precej mlajših otrocih.
Karies nastane zaradi raztapljanja zobne substance zaradi kislin, ki jih proizvajajo bakterije v naših ustih iz prehranskih ogljikovih hidratov. Hitrost raztapljanja je odvisna od količine in zgradbe zobnih oblog, od količine in še pomembneje pogostnosti vnosa ogljikovih hidratov ter od prisotnosti fluoridov v okolici zob. Otroci, sploh majhni, imajo načeloma pogostejše obroke kot odrasli ljudje. Po navadi je tudi učinkovitost odstranjevanja zobnih oblog manjša, saj se majhni otroci pogosto upirajo ščetkanju zob. Zelo škodljivo, še zlasti ponoči, je, če otrok pije sladke pijače po steklenički. Ker je karies infekcijska bolezen, je pomembno vedeti, da se bakterije, ki povzročajo karies, lahko v zgodnjem otroštvu prenesejo od staršev na otroka.
Kot sem že omenila, je treba poskrbeti, da otrok čim kasneje pride v stik z bakterijami, ki povzročajo karies. Starši naj se izogibajo navadam, kjer se izmenjuje slina. Otrok naj ima svoj jedilni pribor, ne oblizujemo njegove žličke ali dude. Takoj ko izrastejo zobje, jih je treba začeti ščetkati. Uporabimo ščetko in zobno kremo, ki vsebuje ustrezno koncentracijo fluoridov glede na otrokovo starost. Količina zobne kreme naj bo majhna, primerljiva z zrnom graha ali velikostjo otroškega nohta. To količino najlažje dosežemo, če kremo na ščetko nanesemo po širini in ne dolžini. Zobe ščetkamo dvakrat dnevno: zvečer po zadnjem obroku in še enkrat v dnevu. Zobe otroku ščetkamo ne glede na to, da tega početja sprva verjetno večinoma ne bo maral in se mu bo z jokom večkrat hotel izogniti.
Nekateri otroci se z jokom upirajo tudi pri oblačenju ali previjanju, pa še nisem videla ali slišala, da bi zato tekali nagi ali z umazanimi plenicami naokrog. Veliko pa jih teka naokrog z že zelo dolgo nepoščetkanimi zobmi. Poleg odstranjevanja zobnih oblog in uporabe fluoridov je pomembna tudi skrb za dojenje in pravo prehrano. Treba je omejiti količino in pogostnost uživanja sladkorjev. Otroci naj pijejo nesladkane tekočine; če že pijejo sok, naj bo to pitje omejeno na čas obroka. Vmes jim ponudimo vodo. Otroka po šestem mesecu starosti navajamo na kozarček. Sladkih tekočin nikakor ne dajemo v stekleničko. Pomembni so seveda tudi redni obiski pri zobozdravniku.
Uporaba fluoridov je eden najpomembnejših preventivnih ukrepov v zobozdravstvu. Za zmanjševanje pogostnosti kariesa so jih začeli uporabljati že pred več kot sedemdesetimi leti. Sprva so mislili, da jih je treba zaužiti, danes vemo, da je glavni učinek tisti, ki ga dosežemo z dovajanjem fluoridov lokalno, se pravi v okolico zob. Fluoridni pripravki, ki so namenjeni lokalnemu delovanju, so predvsem geli, premazi, ustne vode in zobne kreme. V nekaterih državah fluoridirajo pitno vodo, uporabljajo fluoridirano sol ali mleko.
V Sloveniji imamo le zobno kremo s fluoridi in je zato še toliko pomembneje, da jo uporabljamo. Ker vemo, da je pomembno, da so fluoridi v ustih, se pravi v slini in v okolici zob, je priporočljivo, da ščetkamo zobe z zobno kremo s fluoridi, ki jo nato izpljunemo, ust pa za tem ne izpiramo z vodo. Pri otrocih morajo ščetkanje izvajati in kasneje nadzorovati starši, ki nanašajo pasto na ščetko oziroma nanašanje kreme nadzorujejo. Še zlasti pri najmlajših otrocih, ki kreme še ne morejo izpljuniti, moramo biti pozorni, da je količina uporabljene kreme zares majhna, kar pa še zdaleč ne pomeni, da naj je ne uporabljajo. Tablet pri nas na tržišču že nekaj časa ni več.
Zalivanje fisur je preventivni ukrep, ki ga zobozdravnik naredi, ko glede na oceno tveganja za karies presodi, da je to potrebno.
Karies mlečnih zob lahko povzroči vrsto zapletov. Spremljajo ga lahko bolečine, otekline in sistemski zapleti. Vpliva tudi na prihajajoče stalne zobe in stalne zobe, ki so v ustih že prisotni. Kariozen mlečni zob zelo poveča verjetnost, da bo tudi na sosednjem stalnem zobu nastala kariozna sprememba. Predčasne ekstrakcije mlečnih zob zaradi kariesa in njegovih posledic zvečajo verjetnost kasnejše potrebe po ortodontskem zdravljenju. Kariozni mlečni zobje in spremljajoče bolečine ter zdravljenje le-teh so lahko tudi vzrok za kasnejši strah in odpor do obiskov pri zobozdravniku, kar seveda lahko tudi vpliva na stanje stalnih zob.
K zobozdravniku se je pametno odpraviti v času, ko otroku izraščajo prvi zobje. Takrat starši dobijo nasvete o pravilnem vzdrževanju ustne higiene in pravilni prehrani. To zmanjša verjetnost, da bo sploh treba prepoznati začetne ali pozne znake bolezni. Vsekakor je (pre)pozno iti takrat, ko otroka zobje že bolijo. Začeten karies se kaže kot bel, kredast madež na mestu, ki ga težje čistimo in kjer se zadržujejo zobne obloge. Kasneje lahko ta napreduje v kavitirano obliko, kar pomeni, da se je površina zoba zaradi izgube mineralov vdrla in je nastala luknja.
Majhnega otroka, ki nima slabih izkušenj pri zobozdravniku, ni treba posebej pripravljati na obisk. Pomembnejše je to, da v njegovi prisotnosti ne opisujemo svojih slabih ali neprijetnih izkušenj in ne prenašamo svojih morebitnih strahov na otroka.
Pri otroku, ki že ima karies, skrbimo za zobe na način, ki sem ga že opisala. Zobozdravnik presodi, kakšni so dodatni preventivni in seveda tudi kurativni ukrepi. Pomembno je, da zobe, ki so že kariozno spremenjeni, natančno ščetkamo, da uporabimo fluoridne preparate in da se izogibamo hrani in pijači, ki vsebuje sladkorje.
Majhni otroci, stari dve leti ali manj, si praviloma ne umivajo radi zob oziroma bolje rečeno, ne marajo, da jim umivajo zobe starši. Po navadi sprva, ko sta v ustih dva zoba, še gre, kasneje pa se začnejo upirati. Starši jih lahko poskušajo zamotiti s petjem, igricami, kot je lovljenje črvov po zobeh, podkupiti z vmesno risanko … Vendar menim, da brez občasnega joka in upiranja kljub vsemu trudu ne gre. Treba je vedeti, da je obloge z zob pač potrebno odstraniti, in da je to za otroka dobro. Pomembno je, da vidimo vse ploskve zob, zato je treba otrokovo glavo pri čiščenju zgornjih zob nagniti nazaj. Najlažje ščetkamo, ko otrok leži. Malo po drugem letu postane po navadi otrokovo sodelovanje boljše in ščetkanje lažje.
A Otrok naj uživa čim manj hrane in pijače, ki vsebujeta sladkor; za žejo naj pije nesladkane pijače.
B Starši naj majhnemu otroku redno in temeljito čistijo zobe z zobno kremo, ki vsebuje flour.
C Pomembni so redni obiski pri zobozdravniku.