Že če »samo« tri dni ne ščetkamo zob, bodo mehke zobne obloge otrdele v zobni kamen, ki ga sami ne bomo več mogli odstraniti. Kar pomeni, da je temeljita ustna higiena odločilna pri ohranjanju zdravja zob in s tem povezanega zdravja celega telesa. Neodstranjene zobne obloge vsebujejo številne bakterije, ki sčasoma povzročijo vnetje dlesni – gingivitis. Nanj nas najprej opozorijo rdeče, nabrekle in na dotik občutljive dlesni, ki pri ščetkanju zakrvavijo. Krvavenje dlesni, ki mu po navadi namenjamo premalo pozornosti, ni nedolžno. Če ne ukrepamo, nas zelo verjetno čaka parodontoza, ki je težja oblika vnetja obzobnih tkiv in posledično izguba zobovja.

Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju z Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec., ZD Adolfa Drolca Maribor

Vsako krvavenje je znak za alarm

Nobena telesna krvavitev ni normalna in vedno kaže na odstopanje, ki ga je treba diagnosticirati in predpisati terapijo. V praksi krvavitve iz dlesni najpogosteje pomenijo bolezni obzobnih tkiv, ki jih urejajo zobozdravniki in čeljustni kirurgi, vendar so lahko v ozadju tudi druga pomembna bolezenska stanja. Dejan Kupnik, dr. med., spec., pojasnjuje, da so to lahko tudi bolezni ustne in nosne votline, obnosnih votlin, žrela, grla, pljuč in prebavil, iz katerih se prav tako lahko pocedi kri in jo ljudje pogosto pripišejo krvavitvi iz dlesni. V nadaljevanju moramo pomisliti tudi na motnje strjevanja krvi, pridobljene ob jemanju zdravil, ki preprečujejo strjevanje krvi, krvne bolezni, predvsem rakastega značaja, ki se lahko najprej pokažejo s krvavitvami iz dlesni, ne nazadnje pa lahko človek krvavi tudi zaradi jetrnih bolezni, ki ne uspejo tvoriti zadostnih količin dejavnikov strjevanja krvi in posledica so lahko telesne krvavitve.

Zavedati se moramo, da vnetje dlesni vpliva na zdravje celotnega organizma, saj vnetni proces sprošča nekatere bakterije in strupe, ki lahko kdaj kasneje odigrajo pomembno vlogo pri srčno-žilnih boleznih.

Vsak zob ima pet ploskev in čeprav navzven čisti, so lahko zobje polni oblog v prostorih, ki jih z običajnim ščetkanjem ne moremo doseči, to je v medzobnih prostorih. Prav tako obloge najdemo ob poškodovanih plombah, ortodontskih pripomočkih, protezah in na robovih dlesni. Vnetje dlesni torej povzročajo bakterije v zobnih oblogah, zaradi strupov, ki jih izločajo, in zaradi odgovora imunskega sistema organizma pa pride do vnetja in propada obzobnih tkiv.

Pomanjkanje vitamina C lahko povzroči krvavenje dlesni

Po besedah Dejana Kupnika je vitamin C zelo pomemben antioksidant in nas varuje pred nastajanjem tistih močno reaktivnih snovi v telesu, ki lahko ohromijo imunski sistem ali okvarjajo normalno celično strukturo in ne nazadnje pospešijo tudi nastajanje rakastih celic. Je pomemben dejavnik pri nastajanju določenih komponent vezivnega tkiva – kolagena – za normalno delovanje dlesni (pa tudi ožilja, kože in kosti), zato se njegovo pomanjkanje najpogosteje kaže s krvavitvami iz dlesni, z ranicami na dlesnih, oteženim celjenjem kožnih ran in s podkožnimi krvavitvami, ki nastanejo zaradi razpoka manjših žilic, ki imajo zaradi pomanjkanja vitamina C (skorbut) nepopolno, manjvredno steno. Večje potrebe po vitaminu C imajo predvsem nosečnice, kadilci in tisti, ki se zelo intenzivno ukvarjajo s športom.

Zdravnik nas na testiranje vitaminov ne bo poslal, saj praktično vse vitamine dobimo s polnovredno prehrano in z ustreznim izpostavljanjem sončni svetlobi. Dejan Kupnik pojasnjuje, da se vsebnost vitaminov po navadi določa le na podlagi specifičnih bolezenskih stanj in ugotovljenih nenormalnosti ostalih krvnih izvidov, ki nakazujejo tudi možnost pomanjkanja vitalnih vitaminov. Najpogosteje se pomanjkanje le-teh zgodi pri stanjih po določenih operacijah, kot je odstranitev želodca ali določenega dela črevesja, pri določenih vrstah vnetja želodčne sluznice, kot je atrofični gastritis, pri kronični vnetni črevesni bolezni, pri kronični ledvični bolezni, pri krvnih nenormalnostih, kjer se odvija povečana produkcija krvnih celic, pri terapijah rakastih bolezni, jetrnih boleznih in drugih. To so najpogostejša stanja, pri katerih lahko pride do pomanjkanja vitaminov.

Kje je vitamin C in koliko ga potrebujemo

Vitamina C (L-askorbinska kislina ali askorbat) naše telo ni sposobno izdelovati samo, zato mu ga moramo stalno zagotavljati s primerno izbiro prehrane. Vitamin C mora biti na voljo vsem telesnim celicam, saj ga telo nenehno uporablja. Poleg krožečega v krvi ga je precej tudi v jetrih, vranici, trebušni slinavki, v komponentah imunskega sistema, v žlezah z notranjim izločanjem in v možganih. Telo ga lahko za lastne potrebe mobilizira zelo hitro, zaloge pa so omejene in jih moramo vedno znova dopolnjevati s prehranjevanjem. Dnevno moramo zaužiti okoli 80 mg vitamina C. Do pomanjkanja zaradi nepopolnega prehranjevanja lahko pride že po nekaj tednih. Če je vitamina C v telesu preveč oziroma ob doseženi mejni vrednosti nasičenosti ga telo izloči preko ledvic v urin.

Če z uživanjem pretiravamo in vnašamo višje količine, kot so dnevne potrebe, se lahko pojavijo prebavne motnje, slabost, bruhanje, driska, motnje v zgodnji nosečnosti, zelo redko pa predoziranje povzroča resnejše ali smrtne posledice, saj ga ledvice zaradi topnosti v vodi izločajo precej hitro.

Ukrepajmo

V prvi vrsti moramo biti pozorni na to, od kod krvavimo. Vsaka krvavitev iz dlesni, pa četudi gre v osnovi za bolezen obzobnih tkiv, zahteva zgoden posvet pri osebnem zdravniku in nadalje pri ustreznem specialistu, po navadi pa tudi podrobnejši pregled zgornjih dihal, prebavil, laboratorijske preiskave in druge specifične preiskave.