Bel, bleščeč nasmeh je želja marsikaterega posameznika. Oglasi so polni nasmejanih manekenk in manekenov z zobmi, belimi kot sneg, ki nas prepričujejo v nakup izdelkov, ki bodo pripomogli k temu, da bodo tudi naši zobje videti kot njihovi. Beljenje zob postaja vedno bolj iskana storitev tudi v Sloveniji. A previdnost ni odveč. Če se beljenja ne lotimo pravilno in pod strokovnim vodstvom, lahko naredimo več škode kot koristi. O tem, kdaj in kako se odločiti za beljenje zob, o možnih stranskih učinkih ob nepravilnem beljenju, kdo naj ga ne izvaja in še marsičem drugem, smo se pogovarjali z Gregorjem Hočevarjem, dr. dent. med.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Zunanje in notranje zabarvanje zob

Ločimo med zunanjo in notranjo zabarvanostjo zob. Zunanje zabarvanje povzročajo razna barvila, ki so dodana hrani in zdravilom (kava, čaj, nikotin), lahko pa tudi barvila, ki jih tvorijo določene bakterije v ustih. Te snovi se torej nalagajo na zunanji površini zob.

»Med notranja zabarvanja štejemo zabarvanja, povzročena z uživanjem različnih snovi med razvojem zob, kamor lahko uvrstimo npr. tertraciklinska in florova zabarvanja. Do notranjega zabarvanja zob lahko pride tudi zaradi sistemskih bolezni, lahko pa je zabarvanje tudi posledica poškodbe ali odmrtja zobnega živca,« razloži razloge za notranje zabarvanje zob Hočevar.

Metode beljenja

Beljenje se lahko začne že v domači kopalnici z uporabo belilne zobne paste. Ta pasta vsebuje drobne abrazivne delce, ki brusijo zobno površino. Površina postane na ta način svetlejša. V zobni ordinaciji pa se beljenje prične z mehanskim odstranjevanjem zobnega kamna ter s poliranjem in peskanjem zob s posebnim neškodljivim prahom.

Pri kemičnem beljenju povzroči razbarvanje belilni gel, katerega zobozdravnik natančno nanaša na zobno površino. Ta gel vsebuje učinkovino na osnovi peroksida v različnih koncentracijah, ki prodira v zobno notranjost in s tem preko kemičnih reakcij povzroči beljenje oz. posvetlitev zob.

Možno pa je razbarvati tudi mrtev, potemnel zob, v katerega vstavijo belilni vložek. V nadaljevanju pride do kemičnih reakcij, ki poskrbijo, da zob posvetli. Mrtve zobe belijo posamezno.

Na kaj bodimo pozorni?

»Na vsak način odsvetujemo beljenje z belilnimi geli, ki so v prosti prodaji. Če se kdo odloči za beljenje, naj le-to poteka kar se da varno, torej v zobozdravstveni ordinaciji, kjer je postopek natančno voden in nadzorovan. Vsi bi se morali zavedati, da je belilna učinkovina agresivna in lahko ob nepravilni ali nenatančni uporabi poškoduje dlesen ali zobe,« opozori Hočevar in doda, da poleg belilnih gelov v prosti prodaji odsvetuje tudi pretirano uporabo belilnih zobnih past, saj zaradi abrazivnih delcev tanjšajo oz. uničujejo zobno površino.

Beljenje v ordinaciji poteka tudi doma, in sicer s pomočjo posebnih belilnih opornic, ki jih izdela zobozdravnik, in po natančnih navodilih zobozdravnika.

»Beljenje v ordinaciji lahko pospešimo tudi z uporabo posebnih svetil in celo laserja za hitrejši prehod učinkovin v zob, vendar je treba paziti, da se zobje ne pregrejejo,« pove še sogovornik.

Kdaj na beljenje in kdaj ne?

»Po našem mnenju mora biti človek zelo nezadovoljen z barvo svojih zob, da se odloči za beljenje. Pred beljenjem morajo biti zobje brez trdih in mehkih zobnih oblog ter zdravi in kakovostno oskrbljeni. Zalivke in umetni zobje, torej prevleke, ne reagirajo na beljenje,« pojasni Hočevar.

Beljenje odsvetujejo ljudem, ki imajo močno plombirane zobe ali veliko umetnih protetičnih nadomestkov. Odsvetujejo ga tudi ljudem, ki imajo preobčutljive zobne vratove, in paradontalnim bolnikom.

Stranski učinki in uspešnost beljenja

Med samim beljenjem se lahko pojavi začasna preobčutljivost zob, ki hitro mine. »Stranski učinki, npr. poškodbe dlesni in zob, se lahko pojavijo ob nenadzorovani in nestrokovni uporabi belilnih sredstev. Sicer pa negativnih stranskih učinkov zaenkrat ne opažamo,« Hočevar ponovno poudari pomen strokovnega in nadzorovanega beljenja zob.

Po beljenju je potrebna ustrezna zaščita zob v obliki florovih premazov. »Uspešnost beljenja je težko ovrednotiti. Nekateri zobje so bolj dovzetni kot drugi in se močneje ter hitreje pobelijo. Vsakega pacienta je treba obravnavati individualno ter dokumentirati barvo zob pred in po beljenju. Poleg tega škodljive razvade, npr. kajenje, uživanje rdečega vina, čaja, kave, bistveno skrajšajo obdobje, ko so zobje beli,« zaključi Gregor Hočevar.

Citati

»Na vsak način odsvetujemo beljenje z belilni geli, ki so v prosti prodaji.«

Citati

»Stranski učinki, npr. poškodbe dlesni in zob, se lahko pojavijo ob nenadzorovani in nestrokovni uporabi belilnih sredstev.«

Februar, 2011