Iščite po prispevkih
Prava je tista, ki jo boste redno uporabljali. Aktivni del ščetke naj bo primeren velikosti ust, izberite ščetine srednje trdote (če vam zobozdravnik ne svetuje drugače), ročaj naj nudi dober oprijem. Menjavajte jo vsake tri mesece oz. če ste bili bolni, takoj, ko ozdravite.
Zobe ščetkajte dvakrat dnevno. Zvečer pred tem ne pozabite na nitkanje zob in strganje jezika. Potegi naj bodo ‘od rdečega proti belemu’ – torej zgornje zobe čistimo z navpičnimi potegi od zgoraj navzdol in spodnje od spodaj navzgor, desetkrat čez vsak zob. Seveda ne pozabite dobro očistiti tudi griznih ploskev. Tudi čiščenje s krožnimi gibi je ustrezno, ne glede na izbrani način pa ne pozabite začeti že na dlesni.
Pri ustni higieni je najbolj pomembno mehansko odstranjevanje oblog, paste pa omogočajo lažje ščetkanje. Izberite okus, ki vam odgovarja in zaradi preventive proti zobni gnilobi preverite vsebnost fluoridov.
Ko izraste prvi mlečni zob, naj pasta ne vsebuje več kot 500 ppm fluoridov in umivajte zobe otroku enkrat dnevno. Pri dveh letih otrokove starosti začnite s ščetkanjem dvakrat dnevno. Ko otrok dopolni 6 let, lahko začne uporabljati paste, ki vsebujejo 1.000–1.500 ppm fluoridov. Otroku pomagamo pri čiščenju zob do desetega leta starosti, odvisno od njegove spretnosti.
Mehansko čiščenje zob lahko občasno dopolnimo s spiranjem z antiseptičnimi raztopinami, kot je npr. raztopina klorheksidina. Ob povečani nagnjenosti k zobni gnilobi ali pri pacientih s fiksnim ortodontskim aparatom izberite ustno vodo s fluoridi. Če če imate težave s suhimi usti in z zadahom, izberite ustno vodo brez alkohola, saj le-ta izsuši sluznico ust.
Ustni zadah (halitoza) je zelo razširjen in, žal, zelo moteč. V zobni ordinaciji poskrbimo za odstranitev zobnih oblog, plombiranje karioznih zob, zamenjavo previsnih zalivk ter razložimo pravilno ustno higieno. Doma je treba poskrbeti za skrbno ščetkanje in nitkanje zob ter strganje jezika. Kajenje in alkohol izsušita ustno sluznico, zato je treba popiti dovolj vode. Na to morajo biti pozorni tudi pacienti s pomanjkanjem sline. Če uporabljate ustno vodo, naj torej ne vsebuje alkohola. Včasih moramo pacienta s halitozo napotiti k parodontologu ali internistu.
Postopek bo najbolj varen in učinkovit pri zobozdravniku. Pred beljenjem je nujen pregled zob – zobje morajo biti brez oblog, brez zobne gnilobe in zalivke morajo dobro tesniti. Protetični nadomestki (prevleke, mostički, luske, proteze) se ne pobelijo in po postopku ostanejo nespremenjene barve. Pred beljenjem zobozdravnik poskrbi za učinkovito zaščito dlesni pred belilnim gelom. Po beljenju zob, ki traja dobro uro, je razlika v barvi takoj vidna. Pred odhodom domov dobite navodila za vzdrževanje beline zob. Pacienti so tudi več let po beljenju zadovoljni z rezultatom in opažam tudi večjo motiviranost za ustno higieno doma. Za beljenje se odločajo tako mladi kot tudi manj mladi obeh spolov. Včasih je potrebno tako malo za bolj samozavesten nasmeh.
Gingivitis je začetna in najmilejša oblika težav z obzobnimi tkivi – ko so vnete le dlesni. Opazimo rdečino, blago bolečino, oteklino in dlesni ob ščetkanju zakrvavijo. Vzrok so bakterije, ki se nabirajo na robu dlesni in s svojimi škodljivimi produkti povzročajo vnetje. Zato moramo biti pri ščetkanju pozorni, da s potegi začnemo že na dlesni. Če teh mehkih oblog ne odstranimo, poapnijo in govorimo o zobnem kamnu. Odstranjevanje zobnega kamna v zobni ordinaciji je priporočljivo enkrat letno, seveda pa se prilagajamo potrebam pacientov.
Nezdravljen gingivitis napreduje do parodontitisa – prizadeta so tudi globlja obzobna tkiva (pozobnica, cement na korenini in kost). Zobne obloge se nabirajo tudi pod robom dlesni, dlesen ni več močno pripeta na zob, pojavijo se obzobni žepki. Zaradi razgradnje kosti in tkiv, s katerimi je zob pripet v čeljusti, pride do majavosti in lahko tudi izgube zob.
Že pri najmlajših svetujemo uporabo zobne nitke za dobro čiščenje medzobnih prostorov. Pri ščetkanju moramo biti pozorni, da očistimo tudi rob dlesni. Mesta pod mostički in okrog zobnih vsadkov (implantatov) dodatno čistimo z medzobnimi ščetkami in s posebnimi nitkami, ki so namenjene čiščenju pod mostički. Če želimo preveriti, ali smo bili pri čiščenju dovolj temeljiti, si lahko pomagamo s tekočinami ali tabletkami, ki obarvajo zobne obloge.
Seveda. Pri pacientih s parodontalno boleznijo je povečano tveganje za možgansko kap in srčni infarkt, za pljučna obolenja, prezgodnji porod ter nižjo porodno težo novorojenčka.
… sladkorna bolezen in kajenje, stres in hormonske spremembe. Tako moramo včasih pacienta napotiti k parodontologu.
Glede na stanje obzobnih tkiv in splošno zdravstveno stanje se odločimo, kako pogosto bomo pacienta naročili na čiščenje trdih oblog. Na očiščenih, gladkih površinah se potem obloge počasneje nabirajo in lažje je čiščenje doma. Pacienti kmalu opazijo učinkovitost naših navodil o ustni higieni in se jih doma natančno držijo, tako da pri večini zadostuje odstranjevanje trdih oblog in poliranje zob enkrat letno.
December 2013