Apikotomija je kirurški poseg, s katerim zdravijo vnetje v kosti na vrhu korenine prizadetega zoba. Namen apikotomije je odstranitev vzroka vnetja in vnetne spremembe, pa naj gre za granulacijsko tkivo (granulom) ali pa vnetno cisto.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

Endodontsko zdravljenje je prva metoda izbora

»Endodontsko zdravljenje je prva metoda izbora zdravljenja vnetja na korenini zoba in tudi apikotomija na zobu, ki ni endodontsko zdravljen, ni mogoča oziroma je manj uspešna,« uvodoma pove Benjamin Ravnihar, dr. dent. med., specialist oralne kirurgije. Vzrok vnetja se običajno nahaja v samem koreninskem kanalu, ki je lahko neustrezno oskrbljen, kar pa je lahko posledica neustreznega endodontskega zdravljenja ali pa morfoloških posebnosti v samem kanalu, ki jih endodontsko ne morejo oskrbeti.

»Apikotomijo izvedemo, ko endodontsko zdravljenje, izvedeno po predvidenem postopku, ni prineslo ozdravitve. Le v primeru, ko endodontsko zdravljenje povzroča akutne težave, kot sta bolečina in oteklina, ga izvedemo tik pred kirurškim posegom ali pa kar med posegom samim. Apikotomija je tudi metoda zdravljenja v primerih, kjer endodontsko zdravljenje ni mogoče zaradi neprehodnosti koreninskega kanala, zaradi predhodne protetične oskrbe prizadetega zoba ali pa v posameznih primerih pri horizontalnih prelomih korenine,« razloži Ravnihar, kdaj se izvaja apikotomijo. Apikotomija pa ni metoda zdravljenja vertikalnih pok korenin. V takih primerih je običajno potrebna ekstrakcija zoba. Odločitev za apikotomijo pomeni odločitev za ohranitev zoba. »Pred odločitvijo za poseg je treba predvideti možnosti uspeha zdravljenja ter funkcionalno in estetsko vrednost operiranega zoba po posegu, predvsem v primerih, kjer je predvidena protetična oskrba na operiranem zobu,« pojasni Ravnihar.

Kako poteka apikotomija?

Poseg poteka v lokalni anesteziji in traja približno pol ure. Najprej kirurg s kirurškim rezom dvigne mehko tkivo, ki pokriva kostnino okoli prizadetega zoba. Nato odbrusi kostnino v okolici vrška korenine (t.i. apeksa) ter odstrani vnetno tkivo in sam vrh korenine. Ker se vzrok vnetja običajno nahaja v okuženem zadnjem delu koreninskega kanala, je v večini primerov s tem že dosežen namen posega. Vendar pa je treba pregledati tudi kanal preostalega dela korenine in v primeru, da ta ni tesno polnjen, morajo to storiti z vrha korenine. Kostno poškodbo običajno pustijo, ker ga izpolni kri, ki se v času celjenja spremeni v kost, v posameznih primerih pa lahko tudi v vezivno tkivo oz. brazgotino. Na koncu kirurg mehka tkiva vrne na prvotno mesto in jih pričvrsti s šivi.

Kirurški postopek ostaja že vrsto let nespremenjen. Uporaba mikroskopa in ultrazvoka sta sicer nekoliko olajšala sam postopek, uspešnost posegov pa s tem ni bistveno večja. »Za uspešno izvedbo apikotomije je potrebno kar nekaj znanja, veščin in izkušenj, zato jih običajno izvajajo specialisti maksilofacialne ali oralne kirurgije. Enostavnejše posege lahko izvede tudi zobozdravnik z ustreznim znanjem, predvsem pa s poznavanjem ustrezne kirurške tehnike,« pove Ravnihar.

Bolečine in možni zapleti

Ker poteka poseg v lokalni anesteziji, je praviloma neboleč. »Poseg se izvaja v času kronične oblike vnetja, ki dovoljuje zadostno lokalno anestezijo za izvedbo posega. Po posegu so prisotne zmerne bolečine, ki jih lahko omilimo ali odpravimo z običajnimi analgetiki. Drugi do tretji dan po posegu se običajno pojavi oteklina, ki jo lahko precej zmanjšamo s hlajenjem operiranega področja prve dni po posegu. Takrat je še posebej pomembna tudi ustrezna ustna higiena. Kadilcem odsvetujemo kajenje vsaj 48 ur po posegu. V primeru zapletov pa se je treba obrniti na zdravnika kirurga, ki je poseg izvedel,« pove nekaj nasvetov specialist oralne kirurgije Ravnihar.

Zapleti med samim posegom so redki. Mogoča je poškodba alveolarnega živca, ki pa jo je s skrbnim kirurškim delom mogoče preprečiti. Zaplete po posegu predstavljajo močnejša bolečina, oteklina in infekcija operiranega področja. Slednjo običajno zdravijo z drenažo, predpisovanje antibiotikov pa je le redko potrebno.

Uspešnost zdravljenja

S samim posegom se zdravljenje vnetja običajno konča, vendar pa je za uspešnost posega potrebna kontrola po šestih mesecih. V primeru uspešnega zdravljenja je na rentgenski sliki vidna popolna kostna zacelitev ali pa bistveno zmanjšana kostna poškodba v primeru vezivne zacelitve. Če poseg ne uspe, pa se običajno že pred tem pojavijo vnetni klinični znaki, kot sta oteklina in bolečina.

»Apikotomija je uspešna v 80 % primerov. Vzroki za neuspeh so običajno težaven dostop in slaba preglednost operiranega področja, ki onemogočata popolno odstranitev vzroka vnetja. To je pogosteje v primeru apikotomije kočnikov, zato je uspešnost posega na teh zobeh precej manjša. Kadar poseg ne uspe, ima tudi ponovni poseg le malo možnosti za uspeh, predvsem v primeru, ko je bil že prvič poseg izveden po vseh strokovnih merilih. Takrat je treba razmisliti o ekstrakciji zoba,« zaključi Benjamin Ravnihar.

Citati

»Po posegu so prisotne zmerne bolečine, ki jih lahko omilimo ali odpravimo z običajnimi analgetiki. Drugi do tretji dan po posegu se običajno pojavi oteklina, ki jo lahko zmanjšamo s hlajenjem operiranega področja prve dni po posegu.«

Januar, 2010