Multipla skleroza je kronična vnetna in degenerativna bolezen centralnega živčnega sistema. Gre za propadanje ovojnice živčnih vlaken, vzroki pa niso povsem znani. Vemo le, da ji botrujejo tako geni kot okolje. Multipla skleroza se pogosteje pojavlja pri ženskah, saj zbolevajo približno trikrat pogosteje kot moški, in čeprav se najpogosteje pojavi v zgodnji odraslosti, obstajajo tudi primeri, ko se je prvič pojavila v zgodnjem otroštvu ali tudi po 60. letu starosti.

Avtorica: Maja Korošak

Z Gorazdom Klanjščkom, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice Nova Gorica smo se pogovarjali o sodobnem zdravljenju te zahrbtne bolezni, pa tudi o tem, ali epidemija covid-19 v čem vpliva na zdravljenje bolnikov z multiplo sklerozo.

Kot je za začetek povedal naš sogovornik, ima multipla skleroza individualni potek, saj se pri vsakem bolniku razvija nekoliko drugače. Največkrat, in sicer kar pri 80–85 % bolnikov, poteka v recidivno-remitentni obliki bolezni. Kako je to videti? Dr. Gorazd Klanjšček: »Pri bolnikih se pojavijo določene nevrološke težave, ki trajajo nekaj dni, navadno nekaj tednov. Po tem času se težave postopno umirijo, stanje se lahko popolnoma normalizira. Podobne epizode oziroma tako imenovani zagoni bolezni se lahko večkrat ponovijo v enem letu ali v naslednjih letih.« Kako pa sicer še lahko poteka? »Manjši del bolnikov ima lahko zelo benigen potek bolezni, kjer gre za enkraten dogodek. V tem primeru govorimo o klinično izoliranem deficitu, ki je prognostično ugoden. 10 % bolnikov pa ima že od začetka postopno napredujoč potek bolezni.«

Dr. Klanjšček še pove, da se bolezen pri večini bolnikov z recidivno-remitentnim potekom bolezni v približno desetih do petnajstih letih poslabša in preide v sekundarno progresivni potek. Nevrološke težave se nakopičijo in pojavi se invalidnost, tako telesna kot tudi duševna oviranost.

Zapleteni vzroki – zapleteno zdravljenje

Zdravljenje multiple skleroze ni preprosto, pove dr. Klanjšček. »Najlažje bi bilo, če bi imeli enostavne vzroke, žal pa ni tako. Na nastanek bolezni vplivajo namreč tako dedni dejavniki kot tudi dejavniki okolja. Vemo, da zaščitno deluje predvsem izpostavljenost soncu in koncentracija vitamina D v organizmu (višje koncentracije delujejo zaščitno). Zato je multiple skleroze v deželah blizu ekvatorja manj.« Ali je torej vitamin D sestavni del zdravljenja? »Pri napredujočih oblikah multiple skleroze se zdravniki največkrat odločamo za dodajanje tega vitamina, na splošno pa bolnikom priporočamo, da so dejavni na prostem,« pojasni dr. Klanjšček in nadaljuje, da na pojav bolezni vplivajo tudi okužbe z določenimi virusi, predvsem Epstein-Barrovim virusom (virus infekcijske mononukleoze) – vplivajo na imunski sistem, ki v končni fazi lahko privede do multiple skleroze.

Katera zdravila se uporabljajo pri zdravljenju multiple skleroze? »Običajno se pri multipli sklerozi odločamo za zdravljenje z enim od imunomodulatornih zdravil ali pa imunskorekonstitucijskih terapij. Imunskorekonstitucijsko zdravljenje je dostopno zadnjih nekaj let in gre za zdravila, ki najprej okvarijo nezdravo delujoči imunski sistem, zato da se lahko ta na novo postavi in v nadaljevanju ne napada več nevronskih celic.«

Imunskorekonstitucijska zdravila

so torej novejša, kakšna je njihova prednost v primerjavi z imunomodulatornimi zdravili? »Imunorekonstitucijska zdravila se uporabljajo pri bolj agresivnem poteku bolezni. Imunomodulatorna zdravila zavirajo delovanje imunskega sistema, jemati pa jih je treba trajno in dosmrtno. Imunskorekonstitucijska zdravila (okrelizumab, obeta se tudi zdravilo rituksimab in nekatera druga monoklonska protitelesa, ter kladribin) uničijo nezdravi del imunskega sistema in dolgoročno vzpostavijo stanje, da imunski sistem bolnika deluje stabilno in ustrezno.

Pričakujemo, da pri določenih bolnikih lahko tudi trajno. Zdravljenje z zdravili imunomodulatornega tipa pa traja vrsto let. Imunomodulatorna zdravila zmanjšujejo tveganje za nastanek novih zagonov bolezni za 35 do 50 %, v določenih primerih tudi za 70 %. Ni pa podatkov o tem, da bi ta zdravila zmanjševala drugi proces te bolezni, nevrodegenerativni, in da bi zavirala postopno napredovanje invalidnosti.« Ali obstajajo zdravila, ki zavirajo degeneracijo živčevja? »To pa si obetamo od novih imunomodularnih zdravil, ki bodo predvidoma prišla v uporabo do konca tega leta. Najprej bo predvidoma dostopno zdravilo siponimod, ki že dokazano zmanjšuje progresijo bolezni, tako da prehaja v možgane in omogoča ponovno vzpostavljanje remielinizacije okvarjenih živčnih vlaken. S tem preprečuje postopno razvijanje invalidnosti.«

Neželeni učinki?

Vsa omenjena zdravila imajo lahko stranske učinke, pove dr. Klanjšček. »Terapijo zato uvajamo individualno, glede na bolnikova pričakovanja, pridružene bolezni in glede na agresivnost poteka bolezni. Novejša zdravila znižujejo koncentracijo limfocitov v krvi in tako lahko zvišajo tveganje za nastanek virusnih okužb, lahko respiratornih ali tudi okužb sečil. Na to moramo biti pozorni, spremljati krvno sliko in se potem odločati o nadaljevanju ali o prekinitvi zdravljenja.«

Simptomi in znaki multiple skleroze

Značilni simptomi multiple skleroze so ohromitve (pareza) enega ali več udov, meglen in nejasen vid, mravljinčenje po udih, dvojne slike, motnje ravnotežja, motnje mokrenja, utrudljivost in kognitivne ter razpoloženjske motnje. Približno v 20 % primerov se bolezen začne z vnetjem vidnega živca, ki se odraža z nenadno delno ali popolno izgubo vida na eno oko ter bolečino ob premikanju očesa. Pogosta so mravljinčenja, ki potujejo od stopal proti stegnom ali od dlani proti ramenskemu obroču. Lahko pride do elektriziranja vzdolž hrbtenice ob predklonu glave. Simptomi bolezni so torej zelo raznoliki in so odvisni od lokacije vnetnega žarišča (plaka) v centralnem živčnem sistemu. Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom, le 10 % bolnikov zboli po 40. letu. Multipla skleroza je eden izmed najpogostejših vzrokov za invalidnost med mladimi osebami.

Multipla skleroza in covid-19

Kako epidemija koronavirusne bolezni vpliva na zdravljenje bolnikov z multiplo sklerozo? Vpliv okužbe na potek bolezni je seveda možen, vendar stroka še ne premore popolnega odgovora na to vprašanje, odgovarja dr. Gorazd Klanjšček. »Večina zdravil, predvsem imunomodulatorna, praviloma ni problematična v času epidemije koronavirusne bolezni in bolnikom priporočamo, da z zdravljenjem nadaljujejo. Iz Italije so prišli podatki, da pri bolnikih z multiplo sklerozo, ki so zboleli za covidom-19, okužba ni potekala agresivneje in je bil izid bolezni podoben, kakor če bolniki ne bi imeli multiple skleroze.

Nekaj zadržkov smo imeli pri zdravilih imunskorekonstitucijskega tipa, zato smo začasno zadržali zdravljenje s kladribinom in okrelizumabom. Vendar pa ni povsem jasno, kako bi ti bolniki reagirali na okužbo. Mogoče je celo, da bi bil potek okužbe pri njih celo ugodnejši, kot če terapije ne bi prejemali.« Poglavitna težava okužbe s covidom je predvsem v preburnem odzivu imunskega sistema na virus. »Pri ljudeh, ki imajo blokiran imunski sistem (tudi z zdravili, ki so namenjena zdravljenju multiple skleroze), bi okužba lahko potekala celo v blažji obliki kot pri nezdravljenih bolnikih. A ta učinek zdravil na covid-19 se še spremlja in raziskuje.«

Dr. Klanjšček za konec še pove, da druga zdravila ostajajo v uporabi tudi med epidemijo koronavirusne bolezni, na primer monoklonsko protitelo natalizumab, ki je namenjeno zdravljenju agresivnejših potekov bolezni, a je varno in ga lahko brez težav predpisujejo bolnikom tudi v času te epidemije.

Preberite tudi prispevek: Multipla skleroza in cepljenje – ABCzdravja.si

Razširjenost multiple skleroze v Sloveniji

Natančno število bolnikov z multiplo sklerozo v Sloveniji ni znano, prevladujejo ocene, da jih je med 3.100 in 3.500. To Slovenijo uvršča med države z visokim številom bolnikov s to boleznijo. Trenutno je registriranih okoli 2.500 bolnikov z multiplo sklerozo, od vseh registriranih se jih 60 % zdravi, kar nas na tem področju postavlja v vrh držav Evropske unije.

ABC

A Pri multipli sklerozi gre za propadanje ovojnic živčnih vlaken.

B Pri večini bolnikov poteka v recidivno-remitentni obliki, z zagoni.

C V času epidemije koronavirusne bolezni se priporoča nadaljevanje zdravljenja.